Na podlagi četrtega odstavka 68. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa območja in objekte, kjer se morajo graditi zaklonišča osnovne zaščite, ter pogoje za graditev in vzdrževanje zaklonišč.

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti.

Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci.
Na teh območjih morajo investitorji graditi zaklonišča osnovne zaščite v objektih, namenjenih za:
– javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami,
– vzgojno-varstvene ustanove za več kot 50 otrok,
– redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa,
– javne telekomunikacijske in poštne centre,
– nacionalno televizijo in radio,
– javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
– pomembno energetsko in industrijsko dejavnost, kjer se bodo v primeru vojne opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito,
– delo državnih organov.
Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo tudi v vojaških objektih, kot so stacionarni telekomunikacijski objekti, urejeni položaji in sedeži operativnih poveljstev oziroma poveljstev enot, ki jih določi minister za obrambo.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena se v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena gradijo zaklonišča kot depoji.

V vseh objektih, ki so na območjih iz prvega odstavka prejšnjega člena se mora stropna konstrukcija nad kletjo graditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.

Investitor graditve objekta iz 3. člena te uredbe mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče (v nadaljnjem besedilu: revizija). Revizija je obvezna tudi pri posegih v obstoječa zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
V revizijo je treba predložiti en izvod projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz dokumentacije mora biti razvidna mirnodobna funkcija zaklonišča, če jo zaklonišče ima.
Pri reviziji se preveri skladnost projektne dokumentacije s tehničnimi predpisi in obveznimi standardi ter ustreznost posameznih tehničnih rešitev.
Stroške revizije krije investitor.

Revizijo opravljajo revizijske komisije, ki jih izmed revizorjev imenuje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: uprava).
Revizijsko komisijo sestavljajo najmanj 3 revizorji. Če je potrebno zaradi tehnične ali druge specifičnosti zaklonišča, se lahko vanjo imenujejo še drugi strokovnjaki.
Uprava imenuje revizijsko komisijo najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zahteve investitorja ali projektanta.
Za revizijsko komisijo se lahko imenuje tudi gospodarska družba, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja, če ima zaposlenega vsaj po enega revizorja ustrezne stroke.

Revizorje imenuje uprava za dobo štirih let. Odločitev o imenovanju je dokončna.
Za revizorja se lahko imenuje fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po predpisih o graditvi objektov ter ima opravljen strokovni izpit za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij ali načrtov strojnih inštalacij ali načrtov električnih inštalacij in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.

Revizijska komisija po opravljeni reviziji izda mnenje, na podlagi katerega uprava izda potrdilo o opravljeni reviziji.
Če se pri reviziji ugotovijo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, se v poročilu o reviziji investitorju določi rok, v katerem mora pomanjkljivosti odpraviti. Šele po njihovi odpravi uprava izda potrdilo o opravljeni reviziji.
Rok za odpravo pomanjkljivosti je 30 dni, če ni v poročilu določeno drugače.

O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca.
Evidenco o zakloniščih vodi občina, razen zaklonišč iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe, za katera vodi evidenco Ministrstvo za obrambo. Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsti zakonišča s številom mest, naslovu in imenu lastnika ter datum rednega pregleda zaklonišča.
Lastniki zaklonišč morajo občini na njeno zahtevo posredovati podatke iz prejšnjega odstavka.

Vsa zaklonišča osnovne zaščite na območju države se morajo redno vzdrževati. Za vzdrževanje zaklonišč in za njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki.
Za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti zaklonišča mora lastnik ali upravljalec zaklonišča osnovne zaščite pridobiti potrdilo o primernosti zaklonišča.
V zaklonišču mora biti izobešen zakloniščni red, ki ga določi minister za obrambo.

Zaščitna funkcija zgrajenih in opremljenih zaklonišč ter zaklonišč v gradnji se praviloma ne sme spreminjati, razen če uprava predhodno ne izda soglasja k spremembi zaščitnih funkcij zaklonišč.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati: uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92 in 18/93), 135., 136. in 137. člen uredbe o tehničnih normativih za zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Uradni list RS, št. 48/93 in 69/93) ter navodilo o urbanističnih pogojih za gradnjo zaklonišč (Uradni list SRS, št. 1/78).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.