Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na pobudo Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše na seji dne 3. oktobra 1996

1. Razveljavi se del 6. člena statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/95), ki se nanaša na območje, ki je z uveljavitvijo navedenega akta prešlo iz Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše v Krajevno skupnost Srednja vas v Bohinju.
2. Dokler se s statutom Občine Bohinj ne določi razmejitev med krajevnima skupnostima, navedenima v prvi točki izreka, se zadrži izvrševanje odločitev teh dveh krajevnih skupnosti, kolikor se nanašajo na območje, navedeno v prvi točki izreka.

1. Pobudnica Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše izpodbija drugi odstavek 6. člena statuta Občine Bohinj (v nadaljevanju: statut), ki določa obseg krajevnih skupnosti v občini. Zatrjuje, da je ta določba v neskladju s prvim odstavkom 18. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/96 – odl. US; v nadaljevanju: ZLS). Pobudnica navaja, da so v izpodbijani določbi meje krajevnih skupnosti v Občini Bohinj določene po mejah katastrskih občin, pred tem pa naj bi bile v skladu z odlokom iz leta 1976 določene po mejah naselij. Z novo teritorialno členitvijo občine je del nekdanjega območja Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše (območje Goreljka) prešel v Krajevno skupnost Srednja vas v Bohinju. Pobudnica glede Goreljka navaja, da je bil gospodarsko pomemben del krajevne skupnosti in da v gospodarskem (kmetijskem in gozdarskem) smislu gravitira h Koprivniku. Prebivalci Koprivnika imajo po navedbah pobudnice na Goreljku gozdove, pašnike, hleve, svisli in planšarske stanove. Poleg tega naj bi nova meja odrezala od pobudnice tudi nekaj stanovanjskih hiš naselja Koprivnik, tako da morajo sedaj nekateri prebivalci Koprivnika “urejati svoje življenjske potrebe v drugi krajevni skupnosti”.
Izpodbijana določba naj bi “dosedanje smiselno zaokroženo območje Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše grobo spremenila”, poleg tega pa naj bi bila pri spremembi tudi “popolnoma prezrta volja prebivalcev v Krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše, kakršna je obstajala do uveljavitve novega statuta Občine Bohinj”.
Pobudnica meni, da bi bilo mogoče spremembo uveljaviti le s predhodnim referendumom v posameznih krajevnih skupnostih.
Pobudi je priložena tudi protestna pola s podpisi 120 krajanov KS Koprivnik-Gorjuše.
2. Občinski svet občine Bohinj v odgovoru na pobudo navaja, da je bil statut, ki vsebuje izpodbijano določbo, sprejet v skladu z zakonom z dvetretjinsko večino. Iz odgovora izhaja, da je bil problem, ki je nastal v zvezi z območjem Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše, rešen kompromisno tako, da je bil katastrski občini Gorjuše pripojen zaselek Krniški lom z nekaj domačijami, ki dejansko pripadajo in živijo povezano s Koprivnikom.

3. Izpodbijani drugi odstavek 6. člena statuta določa, da je Občina Bohinj razdeljena na štiri krajevne skupnosti: Bohinjska Bistrica, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina–Studor in Koprivnik-Gorjuše. Določa tudi območja krajevnih skupnosti, in sicer praviloma po mejah katastrskih občin. Območje Krajevne skupnosti Srednja vas v Bohinju obsega območja katastrskih Občin Bohinjska Srednja vas in Bohinjska Češnjica, območje Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše pa območje katastrske Občine Gorjuše z zaselkom Krniški Lom.
Pred uveljavitvijo statuta je bilo območje krajevnih skupnosti Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas v Bohinju z odlokom o mejah krajevnih skupnosti v Občini Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/76) določeno po mejah naselij, tako da je sporno območje Goreljka spadalo v Krajevno skupnost Koprivnik-Gorjuše.
4. ZLS določa v prvem odstavku 18. člena, da je lahko območje občine v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine.
V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da se interes prebivalcev za četrtne skupnosti ugotovi na zborih krajanov.
5. V obravnavani zadevi je občinski svet s statutom ohranil krajevne skupnosti, ki so na območju nove Občine Bohinj delovale že prej. Vendar pa se je odločil, da meje krajevnih skupnosti opredeli z mejami katastrskih občin, zaradi česar je prišlo do teritorialnih sprememb. V odgovoru na pobudo občinski svet ne navaja argumentov, ki bi utemeljevali takšno spremembo meja z razlogi, navedenimi v prvem odstavku 18. člena. Prostorski, zgodovinski in upravno-gospodarski razlogi govorijo v prid ohranitvi starih meja krajevnih skupnosti Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas v Bohinju. Iz podatkov, navedenih v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 na straneh 532 in 533, izhaja, da je že v tistem času območje Goreljka gospodarsko gravitiralo h Koprivniku in Gorjušam. Tudi dejstvo, da so bile meje krajevnih skupnosti, temelječe na mejah naselij, določene že leta 1976 in se po tistem do uveljavitve statuta niso spreminjale, predstavlja pomemben zgodovinski razlog za ohranitev starih meja.
6. Občinski svet bi bil moral pri oblikovanju meja krajevnih skupnosti upoštevati merila iz prvega odstavka 18. člena ZLS. Spremembo meja bi bil lahko določil le pod pogojem, da bi jo bil utemeljil s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi. Iz odgovora na pobudo izhaja, da se na takšne razloge občinski svet sploh ni oziral. Prav tako se ni oziral na interes prebivalcev posameznih prizadetih krajevnih skupnosti. ZLS sicer ne določa načina oziroma postopka ugotavljanja tega interesa, tako da lahko občinski svet izbira med različnimi načini. Interes prebivalcev bi bil moral ugotoviti vsaj na ravni posvetovalnih zborov krajanov. Tako ugotovljeni interes za občinski svet sicer ne bi bil absolutno zavezujoč (zlasti v primeru ugotovitve, da si interesi prebivalstva prizadetih krajevnih skupnosti nasprotujejo), vendar pa bi ga bil moral občinski svet vseeno ugotoviti in upoštevati, če utemeljeni razlogi ne bi narekovali drugače.
7. Ker pri določanju meja Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše niso bila upoštevana merila iz prvega odstavka 18. člena ZLS, je ustavno sodišče razveljavilo 6. člen statuta, vendar samo, kolikor se nanaša na sporno območje. Če bi v celoti razveljavilo del 6. člena, ki se nanaša na Krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas v Bohinju, bi namreč ti dve krajevni skupnosti izgubili pravno podlago za svoj obstoj. Razveljavitev se torej nanaša le na sporno območje. Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče v drugi točki izreka določilo tudi način izvršitve odločbe. Suspenz izvrševanja vseh odločitev Krajevnih skupnosti Koprivnik-Gorjuše in Srednja vas v Bohinju, kolikor se nanašajo na sporno območje, velja vse dotlej, ko bo občinski svet s spremembo statuta določil območje obeh krajevnih skupnosti v skladu z zakonom.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena, drugega odstavka 40. člena in prvega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jambrek in Šturm. Sodnik Jambrek je dal odklonilno ločeno mnenje, sodnik Krivic pa pritrdilno ločeno mnenje.