Na podlagi četrtega odstavka 105. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

V skladu s tem pravilnikom v posamezni naziv napredujejo učitelji, organizatorji izobraževanja, svetovalni delavci, knjižničarji in predavatelji višjih šol v naziv mentor, svetovalec in svetnik.
V nazive iz prvega odstavka 1. člena napreduje ravnatelj oziroma direktor šole (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj) in pomočnik ravnatelja.

V posamezni naziv lahko napredujejo strokovni delavci iz 1. člena tega pravilnika, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost na področjih osnovnošolskega in osnovnega glasbenega izobraževanja, nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja in višjega strokovnega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci), ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce, ter tisti, ki nimajo ustrezne izobrazbe, pa jim zakon dovoljuje opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šoli, in izpolnjujejo posebne pogoje, določene s tem pravilnikom.
Strokovni delavec, ki nima z zakonom oziroma z vzgojno-izobraževalnim programom določene ustrezne izobrazbe in mu zakon ne dovoljuje opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno izobrazbo.
Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec in svetnik so trajni.
Pridobljeni naziv se lahko odvzame po postopku, ki je predpisan s tem pravilnikom.

Strokovnemu delavcu, ki napreduje po tem pravilniku, se upošteva tudi naziv, pridobljen v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje v nazive za zaposlene v vrtcih.

O napredovanju v nazive po tem pravilniku odloča minister, pristojen za šolstvo in šport (v nadaljnjem besedilu: minister).
Odločba se izda v roku 30 dni od vložitve predloga.
Strokovni delavec pridobi naziv glede na rok vložitve predloga za napredovanje skladno s 6. členom tega pravilnika:
– s 1. decembrom, če je bil predlog za napredovanje vložen v prvem roku,
– s 1. marcem, če je bil predlog vložen v drugem roku,
– s 1. julijem, če je bil predlog vložen v tretjem roku.
Strokovni delavec izgubi naziv s pravnomočnostjo odločbe o odvzemu naziva.
Ravnatelj na podlagi odločbe ministra o podelitvi ali odvzemu naziva delavcu vrtca izda odločbo, s katero določi količnik delovnega mesta v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Napredovanje v naziv predlaga ravnatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj), v soglasju s strokovnim delavcem.
Napredovanje ravnatelja v naziv predlaga svet šole v soglasju z ravnateljem.

Predlagatelj ugotavlja izpolnjevanje pogojev za napredovanje strokovnih delavcev trikrat letno. Predloge za napredovanje vloži pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo in šport:
– v prvem roku v mesecu oktobru,
– v drugem roku v mesecu januarju in
– v tretjem roku v mesecu maju.
Če predlagatelj ne predlaga napredovanja v naziv za strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje po tem pravilniku, v rokih iz prejšnjega odstavka, lahko strokovni delavec sam predlaga napredovanje do konca novembra, februarja oziroma junija.
Predlog za napredovanje, ki ni vložen v rokih iz prejšnjih dveh odstavkov, se obravnava v prvem naslednjem roku za vložitev predlogov.

Predlog za napredovanje se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
Predlagatelj mora poleg obrazca priložiti tudi oceno o delovni uspešnosti strokovnega delavca, seznam strokovnega izobraževanja strokovnega delavca, seznam dodatnega strokovnega dela, točkovanega v skladu z 18. členom tega pravilnika, in mnenje pristojnega strokovnega organa šole k oceni o delovni uspešnosti strokovnega delavca.
Mnenje k oceni delovne uspešnosti ravnatelja oblikuje pristojna organizacijska enota Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki si pred tem pridobi mnenje pristojnega strokovnega organa šole. Če pristojni strokovni organ šole ne predloži mnenja v 15 dneh od prejema zaprosila, oblikuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo mnenje brez takega mnenja.

Če strokovni delavec, ki vloži predlog za napredovanje sam, k predlogu ne predloži ocene o delovni uspešnosti ter mnenja pristojnega strokovnega organa šole, zahteva ministrstvo od predlagatelja, da ju predloži v določenem roku.
Kolikor predlagatelj ne predloži zahtevanih dokazil v tem roku, odloči ministrstvo o predlogu na podlagi mnenja o delovni uspešnosti strokovnega delavca, ki ga pridobi od pristojnega strokovnega organa šole.
Mnenje k oceni o delovni uspešnosti zaposlenega oziroma ravnatelja sprejme pristojni strokovni organ šole s tajnim glasovanjem.

V naziv mentor lahko napreduje strokovni delavec, ki:
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 4 leta,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 4 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela iz 18. člena, ovrednotena z najmanj 4 točkami.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko napreduje v naziv mentor strokovni delavec, ki je izpolnil 25 let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju, če je uspešen pri svojem delu.

V naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, ki:
– je imel naziv mentor najmanj 5 let,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 7 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 18 točkami, in je od tega zbral najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, navedena v b), c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko v naziv svetovalec izjemoma napreduje strokovni delavec, ki:
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 4 leta,
– je nadpovprečno uspešen pri svojem delu,
– je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

V naziv svetnik lahko napreduje strokovni delavec, ki:
– je imel naziv svetovalec najmanj 5 let,
– ima visoko strokovno izobrazbo,
– je uspešen pri svojem delu,
– je uspešno končal programe strokovnega izobraževanja, ki so skupaj ovrednoteni z najmanj 7 točkami,
– je opravil različna dodatna strokovna dela, ovrednotena z najmanj 38 točkami, in je od tega zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko v naziv svetnik izjemoma napreduje strokovni delavec, ki:
– ima visoko strokovno izobrazbo,
– je zaposlen v vzgoji in izobraževanju najmanj 8 let,
– je nadpovprečno uspešen pri svojem delu,
– je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela, navedena v c), č), d), e) ali f) razdelku 18. člena tega pravilnika.

Posamezni uspešno končani programi strokovnega izobraževanja in opravljena dodatna strokovna dela se za napredovanje v naziv lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
Strokovni delavec, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja strokovno izobraževanje in dodatna strokovna dela, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.
Strokovno izobraževanje in dodatno strokovno delo, ki ga je strokovni delavec že uveljavil pri napredovanju v plačilne razrede, se ne upošteva pri napredovanju v naziv.

Za eno leto zaposlitve v vzgoji in izobraževanju se šteje dvanajst mesecev zaposlitve ne glede na trajanje delovnega časa strokovnega delavca.
V dobo zaposlitve iz prvega odstavka tega člena se všteva tudi doba opravljanja vzgojno-izobraževalnega dela v socialno-varstvenih zavodih za usposabljanje otrok z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
V dobo zaposlitve se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od šest mesecev, razen zaradi odsotnosti zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu, porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.

Delovna uspešnost po tem pravilniku se ocenjuje na podlagi uspešnosti:
– dela z učenci oziroma drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,
– sodelovanja s starši,
– sodelovanja in timskega dela z drugimi strokovnimi delavci,
– uporabe strokovnega znanja, pridobljenega z izobraževanjem,
– drugega dela, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta.
Pogoj delovne uspešnosti ni izpolnjen, če od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu še ni minilo eno leto.

Za strokovno izobraževanje po tem pravilniku se šteje organizirano izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje po programih, ki jih izbere in ovrednoti Programski svet za strokovno izobraževanje in usposabljanje na način in po postopku, ki ga določi minister.

Dodatno strokovno delo strokovnih delavcev, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje glede na obseg, trajanje in zahtevnost:
a) z eno točko:
(1) – enoletno mentorstvo za vsake tri učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja oziroma za vsake tri športne ekipe, ki so dobile priznanje na tekmovanju izven zavoda, ali enoletno mentorstvo zboru, komorni skupini, orkestru oziroma drugi podobni skupini, ki je dobila priznanje na takem tekmovanju,
(2) – pet hospitacij za tri ali več študentov ali učencev (vzorni nastop),
(3) – mentorstvo petim študentom za pripravo za nastop,
(4) – enotedensko mentorstvo za vsakih pet študentov oziroma učencev na pedagoški oziroma andragoški praksi,
(5) – pet nastopov za starše ali sodelavce (praktična predstavitev pouka),
(6) – priprava in izvedba treh pedagoških delavnic za sodelavce v zavodu,
(7) – tri predavanja za učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor,
(8) – dva nastopa za strokovni aktiv izven zavoda,
(9) – enoletno vodenje strokovnega aktiva v zavodu,
(10) – priprava treh tematskih razstav, odprtih za javnost,
(11) – priprava ene javne prireditve v kraju,
(12) – organizacija raziskovalnega tabora in aktivno sodelovanje na taboru,
(13) – organizacija enega tekmovanja na lokalni ravni med učenci najmanj petih zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju,
(14) – organizacija enega strokovnega posveta ali seminarja z aktivnim sodelovanjem,
(15) – strokovno delo v ocenjevalnih komisijah ali žirijah na treh tekmovanjih,
(16) – obdobje enega mandata strokovnega dela v Republiški predmetni komisiji,
(17) – dveletno strokovno delo zunanjega ocenjevalca pri maturi, v obsegu najmanj 100 opravljenih ur;
b) z dvema točkama:
(1) – mentorstvo oziroma korepetitorstvo za vsake tri učence in druge udeležence izobraževanja ter usposabljanja oziroma za vsako športno ekipo, zbor, komorno skupino, orkester ali drugo skupino, ki se uvrsti na prva tri mesta na tekmovanju na državni ravni,
(2) – enoletno mentorstvo pripravniku ali drugemu strokovnemu delavcu začetniku,
(3) – mentorstvo petim učencem ali drugim udeležencem izobraževanja in usposabljanja v okviru izvenšolskih raziskovalnih projektov (npr. Znanost mladini),
(4) – tri koreografije oziroma kompozicija treh vaj za učence glasbenih in baletnih šol za javne nastope,
(5) – obdobje enega mandata vodenja strokovnega društva, kluba ali sekcije izven zavoda, ki se navezuje na vzgojno-izobraževalno delo z učenci in drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,
(6) – obdobje enega mandata dela v komisiji za strokovne izpite v vzgoji in izobraževanju,
(7) – obdobje enega mandata strokovnega dela v Republiški maturitetni komisiji,
(8) – enoletno vodenje strokovnega aktiva izven zavoda,
(9) – eno predavanje ali izvedba pedagoške delavnice na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu strokovnih delavcev izven zavoda,
(10) – organizacija enega tekmovanja na državni ravni med učenci zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju,
(11) – en prevod in objava strokovnega članka,
(12) – prva objava strokovnega članka v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji,
(13) – recenzija v postopku potrjevanja učbenika ali delovnega zvezka;
c) s tremi točkami:
(1) – priprava ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na strokovnem svetu Republike Slovenije, pristojnem za vzgojo in izobraževanje,
(2) – referat na državnem kongresu ali konferenci,
(3) – prva objava raziskovalne naloge,
(4) – soavtorstvo priročnika, delovnega zvezka ali učnega pripomočka, potrjenega v skladu s predpisi,
(5) – enoletno razvojno-raziskovalno in drugo strokovno delo v povezavi z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva, Pedagoškim inštitutom in drugimi javnimi zavodi, ki opravljajo razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju,
(6) – obdobje enega mandata sodelovanja v strokovnem svetu Republike Slovenije, pristojnem za vzgojo in izobraževanje;
č) s štirimi točkami:
(1) – mentorstvo ali korepetitorstvo za vsakega učenca ali drugega udeleženca izobraževanja ter usposabljanja oziroma za vsako športno ekipo, zbor, komorno skupino, orkester ali drugo skupino, ki dobi priznanje na tekmovanju na mednarodni ravni,
(2) – referat na mednarodnem kongresu ali konferenci,
(3) – vrhunski dosežek zaposlenega, dosežen na mednarodni ravni,
(4) – objavljen prevod učbenika;
d) s petimi točkami:
(1) – avtorstvo priročnika, delovnega zvezka in učnega pripomočka, ki je bil potrjen v skladu s predpisi,
(2) – soavtorstvo učbenika,
(3) – obdobje enega mandata vodenja strokovnega sveta Republike Slovenije, pristojnega za vzgojo in izobraževanje;
e) z osmimi točkami:
(1) – avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega do sto strani;
f) z desetimi točkami:
(1) – avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega nad sto strani.

Odvzem naziva predlaga za strokovnega delavca predlagatelj, za ravnatelja pa svet šole, če so izpolnjeni pogoji za odvzem naziva iz 20. člena pravilnika.
V predlogu za odvzem naziva predlagatelj utemelji odvzem naziva in izpolnjevanje pogojev, določenih v 20. členu pravilnika. Kadar predlaga odvzem naziva po tretji ali četrti alinei prvega odstavka 20. člena tega pravilnika, k predlogu priloži tudi ustrezno pravnomočno sodno odločbo.
V postopku o odvzemu naziva odloči minister, pristojen za šolstvo, v roku 30 dni od vložitve predloga iz prejšnjega odstavka.

Strokovnemu delavcu se naziv odvzame v naslednjih primerih:
– če mu je bil izrečen ukrep začasne odstranitve z dela (suspenz) zaradi utemeljenega suma, da je zasvojen z mamili oziroma alkoholom, da pridobiva učence za uživanje mamil ali jim mamila prodaja, da izvaja fizično nasilje nad učencem, da žali njegovo dostojanstvo, da izrablja vzgojo in izobraževanje za spodbujanje nestrpnosti do drugih in drugačnih ter da napeljuje k spolni zlorabi ali spolno zlorablja učenca, in mu je bil na podlagi dokončne odločbe v disciplinskem postopku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi navedenih hujših kršitev delovnih obveznosti;
– če mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi ponavljajočih se kršitev uresničevanja pravic in dolžnosti učencev;
– če mu je bil izrečen suspenz zaradi utemeljenega suma, da je storil dejanja, navedena v prejšnjih dveh alineah, in je bil zaradi takih dejanj obsojen v postopku za prekršek ali kaznivo dejanje;
– če mu je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica po prvem odstavku 67. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 63/94).
Postopek odvzema naziva na podlagi tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. Strokovni delavec, ki mu je bil odvzet naziv na podlagi tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka, ne more napredovati, dokler ni navedena kazen izbrisana iz ustrezne evidence.
Strokovni delavec izgubi naziv tudi v primeru, ko mu je bil v skladu z določbo drugega odstavka 2. člena tega pravilnika naziv podeljen pogojno, če v roku 30 dni po preteku roka, v katerem si je bil dolžan pridobiti ustrezno izobrazbo, ministru ni predložil ustreznih dokazil o njeni pridobitvi.
Minister odloči o odvzemu naziva najkasneje v 30 dneh po uvedbi postopka oziroma v primeru iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po izteku roka za predložitev dokazila.

Strokovni delavci, ki so pridobili naziv pred uveljavitvijo tega pravilnika o napredovanju ali so ga pridobili v skladu s pravilnikom o napredovanju strokovnih delavcev v vrtcih v nazive, ta naziv obdržijo. V višji naziv lahko napredujejo v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika se lahko strokovnemu delavcu ob prvem napredovanju po določbah 11. in 13. člena tega pravilnika upošteva opravljeno strokovno izobraževanje in dodatna strokovna dela, opravljena do uveljavitve tega pravilnika.

Do določitve načina in postopka za izbiro in vrednotenje programov za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s 16. členom tega pravilnika se uporablja način in postopek, ki ga določa pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 54/93).
Osnova za vrednotenje programa izobraževanja z eno točko je dvodnevni program v skupnem trajanju šestnajst ur.
Programski svet za strokovno izobraževanje in usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: programski svet) imenuje minister za dobo štirih let. Programski svet šteje sedemnajst članov, od katerih predlaga:
– tri predstavnike Nacionalna kurikularna komisija,
– tri predstavnike visokošolski zavodi, ki izobražujejo kadre v vzgoji in izobraževanju,
– dva predstavnika Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
– enega predstavnika Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
– enega predstavnika Andragoški center Republike Slovenije,
– tri predstavnike Ministrstvo za šolstvo in šport, od tega dva predstavnika Urad Republike Slovenije za šolstvo,
– enega predstavnika Skupnost vzgojnovarstvenih zavodov,
– enega predstavnika Združenje ravnateljev osnovnih šol,
– enega predstavnika Združenje ravnateljev srednjih šol,
– enega predstavnika Šola za ravnatelje.
Minister izmed imenovanih kandidatov imenuje predsednika programskega sveta.
Programski svet lahko imenuje za izbiro in vrednotenje programov strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja programske sosvete. Programski svet in sosveti si lahko pridobijo pred odločitvijo o izbiri programa strokovnega izobraževanja tudi mnenje ustreznih strokovnjakov.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95, 27/96 in 38/96).

Določbe tega pravilnika glede trajnosti in odvzema naziva veljajo tudi za nazive, pridobljene pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati 1. marca 1997.