Na podlagi 85. in 99. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, dne 28. marca 1992, sprejela statut Zdravniške zbornice Slovenije. Dopolnitve statuta so bile sprejete na 23. zasedanju skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, 12. marca 1994, na 24. zasedanju skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, 22. aprila 1995 ter 10. junija 1995 in na 26. zasedanju skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, 21. septembra 1996.

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je samostojna poklicna organizacija zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov in zobozdravnic (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov), ki opravljajo svoj poklic na območju Republike Slovenije.

Zbornica je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Zbornica nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice Slovenije, ustanovljene leta 1923 v Ljubljani, s tem da izvršuje poslanstva in naloge, določene s tem statutom.
Zbornica ima žig, ki je okrogle oblike, z besedilom: Zdravniška zbornica Slovenije, s stiliziranim Kaducejevim simbolom zdravništva v sredini žiga, v grafični podobi krilate palice z dvema kačama, zvitima v nasprotno smer. Simbol je zaščiten.
Zbornično glasilo revija ISIS ima grafični znak, boginjo Isis, z dvema kriloma, ki je zaščiten.
Način uporabe žiga določi izvršilni odbor zbornice s posebnim pravilnikom.

Članstvo v zbornici je čast in obveza za vse, ki kot zdravniki delajo neposredno z bolniki na območju Republike Slovenije.
Zdravniki, ki živijo v Republiki Sloveniji, pa ne delajo z bolniki, smejo biti člani zbornice, če tako želijo, in če sprejemajo pravice in obveznosti članov po tem statutu.

Zbornica ščiti in zastopa interese zdravništva, skrbi za pravilno ravnanje in ugled zdravnikov s tem, da izpolnjuje naslednje naloge:
1. oblikuje kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
2. vodi register svojih članov;
3. daje, podaljšuje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov;
4. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike;
5. načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundarijat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti;
6. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
7. sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov, planskih dokumentov in kadrovskih načrtov na področju zdravstva;
8. določa ceno zdravnikovega dela in soodloča pri sprejemanju cen zdravstvenih storitev;
9. zastopa interese zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
10. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb in sklepa kolektivne pogodbe v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev ter s tem skrbi za realno vrednotenje zdravniškega poklica;
11. skrbi za pravno pomoč svojim članom in organizira možnosti zavarovanja proti odškodninskim zahtevkom s področja zdravniške dejavnosti;
12. z ustanovitvijo skrbstvenega sklada članov Zdravniške zbornice Slovenije pomaga svojim članom in njihovim družinam;
13. spremlja potrebe po zdravnikih in nezaposlenim zdravnikom pomaga pri iskanju zaposlitve;
14. svojim članom pomaga poiskati primerno nadomeščanje za čas odsotnosti;
15. svojim članom brezplačno nudi glasilo zbornice in možnost stalnega strokovnega svetovanja;
16. spodbuja sodelovanje med člani ter obravnava in pomirja medsebojne spore;
17. spodbuja kulturno in družabno dejavnost svojih članov;
18. spremlja alternativne načine zdravljenja;
19. preprečuje opravljati zdravniško dejavnost na nedovoljen način.
20. prevzema tudi druge naloge v skladu z zakonskimi predpisi in tem statutom.

Pravice članov zbornice so:
– pasivna in aktivna volilna pravica in s tem pravica sodelovanja v vseh organih zbornice;
– pravica do uslug zbornice, ki izvirajo iz 4. člena statuta;
– udeležba na seminarjih in drugih strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizira zbornica;
– pravica do pravne pomoči in organiziranih možnosti zavarovanja proti odškodninskim zahtevkom;
– pravica do pomoči člana ali njegove družine iz naslova skrbstvenega sklada;
– pravica do pomoči pri iskanju zaposlitve in obveščanja o potrebah po zdravnikih;
– pravica do pomoči pri iskanju primernega nadomeščanja za čas odsotnosti;
– pravica do stalnega strokovnega svetovanja in brezplačnega prejemanja glasila zbornice.

Dolžnosti članov zbornice so:
– spoštovanje vseh sklepov in aktov, ki jih zbornica sprejema na svoji skupščini;
– redno obveščanje zbornice o vseh podatkih, ki jih predpisuje zbornični pravilnik o vodenju registra zdravnikov;
– redno plačevanje prispevkov, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju zbornice.

Organi zbornice so:
– skupščina zbornice s predsednikom in podpredsednikom skupščine ter skupščinskim svetom, regijskimi odbori in regijskimi odbori v razširjeni sestavi;
– predsednik zbornice, ki je tudi član in predsednik izvršilnega odbora;
– izvršilni odbor zbornice s podpredsednikom zbornice, posameznimi odbori in svetom za izobraževanje zdravnikov;
– razsodišče in tožilec zbornice;
– nadzorni odbor;
– komisija za volitve in imenovanja.
Mandat članov skupščine traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člani opravljajo svoje naloge po izteku mandata, dokler niso izpeljane volitve novih članov.

Člani zbornice se, v skladu s pravilnikom o volilnih enotah in regijah, organizacijsko razdelijo na volilna telesa, to je regije, znotraj regije pa na posamezne volilne enote. Razdelitev članstva na regije določa skupščina zbornice s posebnim pravilnikom, razdelitev posamezne regije na volilne enote pa regijski odbor v razširjeni sestavi. V volilno enoto so združeni zdravniki geografsko zaokroženega območja ali zdravniki samostojnega zdravstvenega zavoda ali zdravniki, ki jih povezujejo podobni življenjski ali delovni pogoji. Volilna enota mora vključevati vsaj toliko zdravnikov, da imajo pravico do vsaj enega poslanskega sedeža v skupščini zbornice.
Vsaka štiri leta člani zbornice na splošnih in tajnih volitvah, v skladu s poslovnikom o delu skupščine, volijo predsednika zbornice in poslance iz volilnih enot. Za poslance skupščine so izvoljeni kandidati, ki so v volilni enoti prejeli največ glasov. Mandat poslancev traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Poslanec v skupščini zbornice zastopa stališča zdravnikov svoje volilne enote. Če poslanec ne opravlja svoje funkcije, ali jo opravlja v nasprotju s stališči zdravnikov svoje volilne enote, se lahko na pisni predlog tretjine zdravnikov njegove volilne enote sproži postopek za njegovo razrešitev. Razreši se ga z izvolitvijo novega poslanca.

Skupščina je najvišji organ zbornice. Njene naloge so:
– sprejema statut zbornice, kodeks medicinske deontologije in druge akte, po katerih deluje zbornica;
– sprejema finančni načrt zbornice in potrjuje zaključni račun;
– izmed izvoljenih poslancev skupščine voli predsednika in podpredsednika skupščine, tako da so zastopani a) zaposleni zdravniki in b) zasebni zdravniki;
– voli predsednika zbornice, če ni bil izvoljen že v prvem krogu neposrednih in tajnih volitev;
– razrešuje predsednika zbornice in odloča o predčasnih volitvah novega predsednika;
– na predlog predsednika zbornice imenuje člane izvršilnega odbora;
– razrešuje člane izvršilnega odbora;
– voli in razrešuje tožilca zbornice;
– voli in razrešuje predsednika in člane razsodišča zbornice;
– sprejema obdobna poročila vseh organov zbornice in ocenjuje njihovo delo;
– oblikuje sklepe in razpravlja tudi o drugih pomembnih vprašanjih zbornice, zdravništva in slovenskega zdravstva.
Za izvajanje javnih pooblastil zbornice skupščina sprejme:
– pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
– pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
– pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
– pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem.
Naloge iz prejšnjega odstavka in naloge iz pete alinee prvega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 42. člena ter prvega odstavka 69. člena zakona o zdravstveni dejavnosti izvajajo organi izvršilnega odbora v upravnem postopku.
O pritožbah zoper odločbe organov izvršilnega odbora odloča izvršilni odbor zbornice.

Skupščina zaseda praviloma dvakrat na leto, oziroma kadar je potrebno. Sklicuje jo predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
– podpredsednika skupščine,
– predsednika zbornice,
– skupščinskega sveta,
– dvajsetih poslancev skupščine,
– treh regijskih odborov.
Predsednik skupščine mora sklicati skupščino najkasneje v tridesetih dneh po prejemu zahteve. Če tega ne stori, lahko skličejo skupščino predlagatelji sami.
Seja skupščine oziroma glasovanje lahko, v skladu s poslovnikom in tem statutom, poteka tudi korespondenčno.
Naloge predsednika skupščine so:
– sklicuje in vodi skupščino;
– podpisuje sklepe in druge dokumente, ki jih sprejme skupščina.
Naloge podpredsednika skupščine so:
– sklicuje in vodi skupščino v odsotnosti predsednika skupščine in po njegovem pooblastilu;
– opravlja vse tiste funkcije, za katere ga pooblasti predsednik skupščine.

Skupščinski svet je najvišji posvetovalni organ skupščine, vključuje predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednike regijskih odborov in ima zlasti naslednje naloge:
– obravnava aktualna vprašanja zbornice, zdravništva in slovenskega zdravstva;
– ocenjuje delo izvršilnega odbora in mu predlaga stališča in ukrepe;
– obravnava skupščinska gradiva;
– ocenjuje potrebo po sklicu skupščine ter v skladu s poslovnikom odloča o posebnih oblikah skupščinskega dela.

Poslovnik o delu skupščine in izvršilnega odbora podrobneje ureja:
– volitve predsednika zbornice in volitve poslancev v skupščino zbornice;
– volitve v organe skupščine in izvršilnega odbora;
– sklicevanje in vodenje sej skupščine, skupščinskih organov, izvršilnega odbora in organov izvršilnega odbora;
– potek razprav in glasovanja v skupščini in izvršilnem odboru;
– potek zaposlovanja v zbornici.

Predsednika zbornice volijo člani zbornice na splošnih in tajnih volitvah. Kandidira lahko vsak član zbornice, če mu kandidaturo odobri izvršilni odbor zbornice ali regijski odbor zbornice ali 50 zdravnikov s podpisom.
Izvoljen je kandidat, ki je prejel večino veljavnih glasov članov zbornice. Če že v prvem krogu noben kandidat ni prejel zadostnega števila glasov, se v skupščino prenese drugi krog volitev: izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu volitev prejela največ glasov, skupščina z enostavno večino glasov izbere predsednika zbornice.
Mandat predsednika traja štiri leta z enkratno možnostjo ponovne izvolitve.

Naloge predsednika zbornice so:
– sklicuje in vodi izvršilni odbor;
– izvršuje sklepe skupščine;
– predstavlja zbornico in podpisuje akte, ki jih sprejema izvršilni odbor;
– podpisuje pogodbe, ki jih sklepa zbornica;
– začasno, do naslednjega zasedanja skupščine, lahko v soglasju s skupščinskim svetom razreši člana izvršilnega odbora in imenuje njegovega namestnika.
Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice, ki ocenjuje njegovo delo in ga na njegovo osebno zahtevo ali – kadar deluje v nasprotju s statutom in sklepi skupščine – na predlog izvršilnega odbora, treh regijskih odborov ali 20 poslancev, lahko predčasno razreši dolžnosti predsednika zbornice.
Funkcija predsednika zbornice ni združljiva s funkcijami v organih političnih strank. Predsednik zbornice mora to potrditi s pisno izjavo.

Izvršilni odbor zbornice opravlja, v skladu z zakonom, statutom zbornice, pravilniki in poslovnikom naslednje naloge:
– na predlog predsednika zbornice imenuje generalnega sekretarja in izmed članov izvršilnega odbora podpredsednika zbornice;
– pripravlja gradivo, analize in predloge za skupščino;
– skupščini predlaga ustanovitev odborov oziroma drugih organov in vsebino njihovega dela;
– skupščini predlaga izvolitev ter razrešitev predsednika razsodišča in tožilca zbornice;
– izvaja sklepe in navodila skupščine;
– spremlja in usklajuje delo zborničnih odborov in sveta za izobraževanje zdravnikov ter obravnava druga pomembna vprašanja zbornice in slovenskega zdravstva;
– odloča o pritožbah zoper odločbe odborov izvršilnega odbora in sveta, izdane v upravnem postopku;
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice.
Na sejo izvršilnega odbora sta vedno vabljena tudi predsednik in podpredsednik skupščine, ki imata pravico razpravljati, nimata pa pravice glasovati.

Člani izvršilnega odbora so:
– predsednik zbornice, ki vodi delo izvršilnega odbora;
– podpredsednik zbornice, ki nadomešča predsednika zbornice v času njegove odsotnosti in v skladu z njegovimi pooblastili vodi delo izvršilnega odbora;
– predsednik odbora za osnovno zdravstvo;
– predsednik odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo;
– predsednik odbora za zobozdravstvo;
– predsednik sveta za izobraževanje zdravnikov;
– predsednik odbora za strokovno-medicinska vprašanja;
– predsednik odbora za pravno-etična vprašanja;
– predsednik odbora za socialno-ekonomska vprašanja;
– predsednik odbora za zasebno dejavnost.
Predsednike odborov in predsednika sveta za izobraževanje zdravnikov imenuje skupščina na predlog predsednika zbornice.

Sejo izvršilnega odbora sklicuje predsednik zbornice na lastno pobudo ali na zahtevo treh članov izvršilnega odbora. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov odbora. Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice.

Tožilec zbornice je samostojni organ zbornice in ima pravico in dolžnost, v skladu s posebnim pravilnikom, samostojno zahtevati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev kodeksa medicinske deontologije, statuta zbornice in drugih nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe.
Tožilec ima namestnika.
Mandat tožilca razsodišča traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve.

Razsodišče zbornice je samostojen organ, ki na zahtevo tožilca zbornice ali predsednika skupščine ali predsednika zbornice, pa tudi na predlog posameznega člana zbornice ali na zahtevo Ministrstva za zdravstvo in v skladu s posebnim pravilnikom, odloča o odgovornosti zdravnikov za kršitve, navedene v prejšnjem členu.
Mandat članov razsodišča traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Poslanci posamezne regije na neposrednih in tajnih volitvah izmed sebe izvolijo tričlanski regijski odbor, to je predsednika in dva člana. Kandidira lahko vsak izvoljen poslanec ustrezne regije. Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki prejme največ glasov. Če izvoljeni kandidat odkloni predsedništvo, člani regijskega odbora izmed sebe izvolijo drugega predsednika. Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Regijski odbor zbornice je organ skupščine in ima zlasti naslednje naloge:
– sodeluje pri oblikovanju zdravstvene politike svoje regije;
– neguje dobre medsebojne odnose in poravnava spore med zdravniki;
– sprejema in obravnava želje, podbude in zahteve zdravnikov svoje regije in jih posreduje skupščini in izvršilnemu odboru zbornice.
Regijski odbor v razširjeni sestavi vključuje vse poslance iz regije in ima zlasti naslednje naloge:
– pripravlja stališča do zdravstvene politike svoje regije;
– obravnava gradiva za skupščino;
– imenuje in razrešuje predsednika in člane regijskega odbora;
– usmerja delo regijskega odbora.

Vsak regijski odbor lahko za posamezna vprašanja imenuje stalne komisije, ki se povežejo z ustreznim odborom izvršilnega odbora. Predsednik te komisije prejema gradiva in vabila na sestanke ustreznega odbora. Predsednik komisije ima pravico do udeležbe na sestankih odbora.

Skupščina imenuje komisijo za volitve in imenovanja s tem, da imenuje šest poslancev, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana komisije, ostali trije so namestniki. Mandat komisije traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve oziroma dokler nova skupščina ne izvoli nove komisije.
V skladu s posebnim pravilnikom komisija za volitve in imenovanja:
– spremlja, nadzira in ocenjuje splošne volitve in razrešitve po volilnih enotah in regijah ter volitve in razrešitve v skupščini zbornice;
– daje zaključna poročila in objavlja rezultate volitev;
– ocenjuje pritožbe na kandidature, volilne postopke in volilne razultate in presoja veljavnost posameznih volitev.
Komisija je neposredno odgovorna le skupščini zbornice.

Skupščina imenuje nadzorni odbor s tem, da izbere šest poslancev skupščine, ki nato izmed sebe izberejo predsednika in dva člana odbora, ostali so namestniki. Mandat odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
V skladu s posebnim pravilnikom nadzorni odbor:
– nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice in Skrbstvenega sklada;
– skupščini posreduje svoje ocene letnega zaključnega računa;
– po svoji presoji ali na zahtevo skupščine ali predsednika skupščine kadarkoli v vmesnem obdobju preverja finančno poslovanje zbornice.
Nadzorni odbor je neposredno odgovoren le skupščini.

Za svoje delo zbornica pridobiva sredstva:
– s članarino in drugimi prispevki svojih članov;
– z organizacijo in izvajanjem strokovnih nalog;
– z vlaganjem svojih sredstev v komercialne posle;
– iz proračuna;
– iz donatorstva.
Delo regijskih odborov se financira iz skupnih sredstev, v skladu s finančnim načrtom zbornice.

Organi izvršilnega odbora so:
– odbor za osnovno zdravstvo;
– odbor za bolnišnično in specialistično zdravstvo;
– odbor za zobozdravstvo;
– svet za izobraževanje zdravnikov;
– odbor za strokovno-medicinska vprašanja;
– odbor za pravno-etična vprašanja;
– odbor za socialno-ekonomska vprašanja;
– odbor za zasebno dejavnost;
Skupščina spremlja in nadzira delo izvršilnega odbora, s tem da:
– potrjuje in razrešuje predsednike odborov in sveta;
– vsakemu odboru in svetu določi naloge in pooblastila;
– potrjuje poslovnik o delu izvršilnega odbora,
– ustanavlja tudi druge odbore in komisije, če je potrebno.

Akti zbornice so:
– statut Zdravniške zbornice Slovenije;
– kodeks medicinske deontologije Slovenije;
– pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
– pravilnik o vodenju registra zdravnikov in zobozdravnikov;
– pravilnik o volilnih enotah in regijah;
– pravilnik o zasebni zdravniški dejavnosti;
– pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
– pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
– pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem;
– pravilnik o finančnem poslovanju zbornice;
– pravilnik o delovanju skrbstvenega sklada članov zbornice;
– pravilnik o organizaciji in delu razsodišča zbornice;
– poslovnik o delu skupščine in izvršilnega odbora zbornice;
– pravilnik o delu pravno-etične komisije zbornice;
– pravilnik o delu nadzornega odbora;
– pravilnik o delu komisije za volitve in imenovanja;
– pravilnik o posebnih znanjih;
– pravilnik o zdravniški tarifi;
– pravilnik o nadzoru upoštevanja zdravniške tarife.

Statut zbornice je temeljni akt in z njim morajo biti usklajeni vsi drugi akti zbornice. Akte zbornice iz 27. člena sprejema skupščina zbornice na redni seji. Statut zbornice in kodeks medicinske deontologije sprejema skupščina zbornice z dvetretjinsko večino vseh poslancev. Drugi akti se sprejemajo v skladu s poslovnikom o delu skupščine in izvršilnega odbora.
K pravilnikom iz drugega odstavka 9. člena tega statuta, ki urejajo izvajanje javnih pooblastil, da soglasje Vlada Republike Slovenije.
Pobudo za spremembo statuta ali drugega akta zbornice lahko da vsak član zbornice. Skupščina je dolžna o pobudi spremembe razpravljati, če pobudo podprejo pravno-etična komisija, regijski zbor zdravnikov ali trije regijski odbori.

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zbornice in da k njemu soglasje Vlada Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na javna pooblastila.

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil 7. julija 1994 z dopisom št. 513-03/93-1/2-8. Statut je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/94.
Sedanji čistopis statuta ne posega v spremembe členov, ki se vsebinsko nanašajo na javna pooblastila Vlade Republike Slovenije. Zato k čistopisu statuta ni bilo potrebno pridobiti soglasja Vlade Republike Slovenije.