Na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in drugega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, Uradni list RS, št. 36/90, 72/95) in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95), prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Tolmin (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Tolmin (Uradno glasilo občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91) za območje občine Tolmin, dopolnjen 1996 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 16) in prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93), prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93) za območje občine Kanal ob Soči, dopolnjen 1996 (časopis Primorske novice – Uradne objave št. 32), sprejme lokacijski načrt za obnovo in doinštalacijo obstoječe hidroelektrarne Doblar na Soči – HE Doblar II (v nadaljevanju: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Projekt Nova Gorica d.d. v oktobru 1996 pod številko 3016.

Lokacijski načrt vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje hidroelektrarne ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Obrazložitveni del lokacijskega načrta obsega:
– povzetek usmeritev iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, občine Kanal ob Soči in občine Tolmin,
– usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kanal ob Soči,
– usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Tolmin,
– prostorske pogoje za uresničitev planskih odločitev in prostorske ureditve po posameznih področjih,
– opis obstoječega stanja,
– idejno rešitev obnove in doinštalacije HE Doblar II spremljajočih objektov in naprav,
– idejno rešitev infrastrukturnega omrežja,
– začasno ureditev za izvedbo objektov in naprav v območju lokacijskega načrta,
– prestavitve, rušitve in preureditve obstoječih objektov in naprav,
– vodnogospodarske ureditve,
– varovanje in urejanje naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje,
– varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– zasnovo ureditve zelenih površin,
– načrt gradbenih parcel,
– seznam sedanjih uporabnikov zemljišč v ureditvenem območju,
– položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih,
– oceno stroškov za izvedbo lokacijskega načrta,
– etapnost izvajanja načrta,
– funkcionalne celote,
– zaporednost izvajanja funkcionalnih celot.
Grafični del obsega:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije v merilu 1 : 250000,
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kanal ob Soči in občine Tolmin v merilu 1 : 25000, 1 : 5000, 1 : 2000 in 1 : 000,
– celotno situacijo HE Doblar II – HE Plave II M 1 : 20000,
– pregledno ureditveno situacijo M 1 : 10000,
– ureditveno situacijo – vtok M 1 : 500,
– ureditveno situacijo med gradnjo – vtok M 1 : 500,
– idejne rešitve komunalnih naprav – vtok M 1 : 500,
– prerez vtoka, prerez tunela M 1 : 250, 1 : 50,
– situacijo, podolžni in prečni profil tunela – Ušnik M 1 : 500,
– ureditveno situacijo – strojnica M 1 : 500,
– ureditveno situacijo med gradnjo – strojnica M 1 : 500,
– idejne rešitve komunalnih naprav – strojnica M 1 : 500,
– vzdolžni prerez 1-1 – strojnica M 1 : 000,
– celotno napravo vzdolžni profil – dovodni tunel M 1 : 0000, 1 : 2000,
– parcelacijski načrt k.o. Sela M 1 : 2000,
– parcelacijski načrt k.o. Doblar M 1 : 2000,
– parcelacijski načrt k.o Ročinj M 1 : 2000.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Sela
območje trajnega odvzema
355/2, 356, 357/1, 357/2
območje začasnega odvzema
49/4, 49/5, 51/1, 51/2, 51/6, 52/1, 55/1 (614/1, 630)
k.o. Doblar
območje trajnega odvzema
1996/1, 1970, 1989/1, 2402, 1870/2, 1870/1, 1960, 2405, 2419 (2418)
območje začasnega odvzema
1866/4, 1866/2, 2402, 1867/2, 1870/2, 1870/1, 1960, 2419
k.o. Ročinj
območje začasnega odvzema
1863/2, 1863/3, 1862/2, 2428, 1960/1, 1858/4, 1859/1, 1859/3, 1846/1, 1858/1, 1859/2, 1846/8, 1857/1, 1856/1, 1846/2, (2486).

S predvideno gradnjo vzporedne derivacijske elektrarne Doblar II je načrtovano poenotenje inštaliranega pretoka v velikosti 180 m3/s na celotni verigi Soških elektrarn HE Doblar, HE Plave, HE Solkan). Predvidena elektrarna HE Doblar II v največji možni meri izkorišča objekte in infrastrukturo že obstoječe elektrarne Doblar.
Osnovni tehnični podatki

Inštalirani pretok:                                Qi = 105 m3/s
Inštalirana moč:                                      Pb = 41 MW
Letna proizvodnja:                                  W1 = 192 GWh
Bruto padec:                                        Hbr = 48,5 m
Turbina:                                      Kaplan, vertikalna
Generator:                                     trifazni sinhroni
Odvod:                                          v 110 kV omrežje
Derivacijski tunel:                                dolžina 3780m

Vtočni objekt
Vtočni objekt (vtok v dovodni predor) bo postavljen približno 100 m vzvodno od obstoječega vtoka HE Doblar I na območju pregrade v Podselu. Na vtoku bodo predvidene grobe rešetke ter za njimi tablasta zapornica. Dostop do vtočnega objekta bo omogočen z dograditvijo približno 70 m podaljška obstoječega pristopnega tunela od pregrade HE Doblar I. Po tem predoru se bo odvijal promet pri graditvi objekta.
Dovodni tunel
Trasa tunela poteka po desnem bregu Soče – vzporedno s traso obstoječega tunela HE Doblar I. Izkopni premer tunela bo 7 m, svetli pa bo od 6,1 do 6,4 m, kar je pogojeno z geološkimi razmerami. Dolžina tunela znaša 3780 m.
Prečkanje potoka Ušnik z dovodnim tunelom bo predvideno v posebni armirano-betonski izvedbi.
Vodostan
Pred podzemno strojnico, ki bo ob obstoječi strojnici HE Doblar I bo postavljen vodostan. Delovišče in stopnišče vodostana bo ločeno od drugih objektov tunela tako, da ne bo motenj med gradnjo. Svetli premer centralne vodostanske komore bo 26 m, višina pa 33 m. Zgornja vodostanska komora bo imela svetli premer 5,5 m in bo dolga 329 m. Dostop do vodostanskega cilindra bo po pristopnem rovu dolžine 160 m s svetlim premerom 4,5 m.
Tlačni cevovod
Tlačni cevovod bo dolg približno 56 m in bo potekal od zasunske komore do strojnice. Namenjen je premagovanju višinske razlike med osjo dovodnega tunela, ki bo na koti približno 126 m n.m. in koto osi turbinske spirale na koti 97 m n.m.
Strojnica
Strojnica HE Doblar II bo v celoti podzemne izvedbe. Nameščena bo približno 35 m severozahodno od obstoječe. V spodnjem delu med kotoma 85,5 in 102 m n.m. bo turbinski jašek s Kaplanovo turbino, jeklena turbinska spirala ter sifon.
Med kotama 102 in 106,5 m n.m. bo generatorski del. Montažna ploščad bo na koti 106,5 m n.v. Višina montažnega prostora bo 15 m. Nivo današnjega dvorišča pred elektrarno ostaja na koti 131 m. Strojnici stare in nove elektrarne bosta medsebojno povezani s posebnim tunelom za osebni dostop.
Pomožni oziroma upravni prostori elektrarne bodo nameščeni v kaverni ob montažni ploščadi. V treh etažah bodo nameščeni tudi posebni tehnološki visokonapetostni prostori, aku-prostor, skladišča, delavnica, sanitarije.
Odvodni tunel
Odvodni tunel dolžine 144 m z naklonom 12% bo potekal od konca turbinskega sifona do izliva v Sočo. Presek bo podkvasto oblikovan, dimenzij 9 x 6 m.

Upoštevati je treba naslednje usmeritve in izpolnjevati pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor.
Vtočni objekt
Objekt bo arhitekturno oblikovan skladno z obstoječim objektom vtoka HE Doblar I. Armiranobetonska konstrukcija bo vpeta v skalno steno. Viden bo le del vtočnega objekta, in sicer ploščad na koti 155 m n.v. s pripadajočo hidromehansko opremo.
Dovodni tunel
Dovodni tunel bo na notranji strani obložen z armiranobetonskim plaščem. Zunanja konstrukcija tunela bo opazna samo pri prečkanju potoka Ušnik, vendar bo pod gladino vode. Zgornji rob tunela bo zaokrožen, podobno kot je obstoječi predor za HE Doblar I.
Strojnica
Strojnica bo v celoti podzemne izvedbe in bo oblikovana podobno, kot obstoječi objekt. Vidni bodo le vhodni portali v tunele, ki morajo biti oblikovani skladno z obstoječimi objekti (armiranobetonska konstrukcija, kamnita obloga).
Odvodni tunel
Iztok odvodnega tunela bo oblikovan skladno z obstoječimi iztoki (armirani beton in kamen).
Gradbišča
Pred začetkom gradbenih del bo treba urediti gradbišče v spodnjem delu Doblarja. Začasni posegi bodo v strugi potoka Doblarec in na ploščadi pod stanovanjskimi hišami. Po končani gradnji bo vzpostavljeno prvotno stanje v strugi in na brežinah potoka Doblarca ter na brežinah reke Soče nizvodno od iztoka iz elektrarne. Urejeno bo športno in otroško igrišče, druge površine bodo zatravljene in zasajene z drevesi.
Vsi posegi med gradnjo v relief z nasipi in vkopi se bodo čim bolj prilagajali obstoječemu reliefu. Brežine vkopov in nasipov ob Soči bodo speljane v obstoječi teren in ustrezno urejene, zavarovane in zasajene z ustrezno vegetacijo.
Med obratovanjem bo treba nadzirati stanje nasipov in usekov z vidika stabilnosti, hortikulturnega vzdrževanja in varnosti.
Med gradnjo bo vegetacija odstranjena samo na krajih nujnih posegov.
Po končani gradnji in ureditvi površin bodo narejeni ustrezni dodatni urejevalni posegi, ki morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v značilnih oblikah vegetacije prostora.

Vodovod
Predvideni objekt strojnice HE Doblar II bo uporabil obstoječe priključke HE Doblar I. Dodatna požarna zaščita bo zagotovljena z intervencijo gasilskih vozil, ki bodo uporabljala vodo v koritu Soče pod elektrarno.

Kanalizacija
Predvideni objekt strojnice HE Doblar II bo priključen na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Elektrika in TT-zveze
Elektroenergija, proizvedena v novi elektrarni bo kabelsko povezana z 110 kV kablom do obstoječega stikališča.
Obstoječi 35 kV daljnovod na levem bregu Soče se bo v prihodnje uporabljal kot zagonski daljnovod med HE Plave II in Doblar II, ki bo nadomestil obstoječi pogonski 10 kV DV. V končni fazi bo obstoječi 10 kV DV obratoval z napetostjo 20 kV.
Nova strojnica bo interno priključena na obstoječe nizkonapetostno omrežje. Javna razsvetljava in signalno krmilni kabli bodo potekali po internih kabelskih policah po obstoječih in predvidenih kabelskih rovih.
TT-naprave bodo za povezavo potekale po obstoječih in predvidenih kabelskih kanalih in dostopnih tunelih.
Novi objekti in naprave hidroelektrarne ne bodo ovirali dostopa do elektro daljnovodov.

Zaščitna konstrukcija gradbene jame na vtočnem objektu
Gradbeno jamo vtoka bo treba pred začetkom del zavarovati s primerno ločno konstrukcijo, ki bo vodotesna in stabilna proti obtežbi vodnega pritiska. Med gradnjo bo vodna gladina znižana od kote 153 na 127 m n.m. Po končani gradnji vtočnega objekta bo začasna pregrada odstranjena.
Zaščitna konstrukcija gradbene jame na iztoku iz odvodnega tunela HE Doblar II
Na sotočju Doblarca in Soče bo predvidena gradbena jama za izvedbo odvodnega tunela in strojnice. Zaščitna konstrukcija gradbene jame proti strugi Soče bo iz betonskih vodnjakov premera 3 m podvodne izvedbe, ki bo pregrajevala strugo Doblarca. Osnovna konstrukcija pregrade se bo nadgradila z AB gredami. Gradbiščna ploščad za pregrado bo nasuta do kote 107,20 m n.m. Skozi zaščitno konstrukcijo bosta predvideni cevi premera 1,75 m za pretok vode Doblarca.
Gradbena jama bo proti vodam Soče varovana do pretoka, ki se pojavi povprečno trikrat letno, višje vode pa bodo jamo preplavile. S strani Doblarca bo gradbena jama varovana na dvoletno visoko vodo.
Po končani gradnji bo struga Doblarca v območju iztoka očiščena in vzpostavljeno bo v prvotno stanje.

Začasna ureditev gradbišča v Doblarju
Gradbišče bo organizirano na ploščadi med Doblarcem, Sočo in stanovanjskimi objekti. Pristop do gradbišča bo po novi pristopni poti širine 4 m. V območju gradbišča bodo začasni objekti za delavce, material, dnevna odlagališča izkopnega materiala, skladišče gradbenega materiala, delavnice in betonarna zmogljivosti 50 m3/h. Izkopni material bo iz predora odpeljan po interni železnici, nato s tovornjaki do deponije v Anhovem. Interne prevoze na gradbišču bo možno obvladovati z dvema stolpnima žerjavoma.
Stanovanjski objekti bodo proti gradbiščnemu hrupu zavarovani s protihrupno ograjo, višine 4 m.
Po končani gradnji in odstranitvi začasnih objektov bo gradbiščna ploščad sanirana in sicer: pristopna cesta ostane, uredilo se bo otroško in športno igrišče, ostale površine bodo humuzirane in zatravljene.
Posegi v Doblarcu
Vhodni portal v dovodni tunel HE Doblar II bo lociran na levem bregu Doblarca 60 m gorvodno od obstoječega podslapja preliva vodostanskega objekta. Čez strugo Doblarca bo speljana začasna proga na montažni konstrukciji, po kateri se bo prevažal izkopni material do začasnega odlagališča. Korito bo očiščeno naplavin tako, da bo lahko prevajalo dveletno visoko vodo.
Po končanih delih bo konstrukcija začasnega mostu odstranjena, dovodni tunel bo zaprt z betonsko steno, za brežine in korito Doblarca pa bo vzpostavljeno v prvotno stanje.
Mala gradbišča
Na območju Doblarja bodo na posameznih lokacijah predvidena manjša gradbišča za izvedbo vhodov v vodostanske jaške in v strojnico. Predvideno bo tudi gradbišče tunela v strugi Ušnika. Po izgradnji vhodnih portalov bo območje urejeno z vegetacijo.
Prestavitve rušitve in preureditve obstoječih objektov in naprav
Zaradi novogradnje se bosta na območju Doblarja porušila del garaže na vhodu v pristopni tunel do montažne ploščadi strojnice in baraka ob Doblarcu.

Vodnogospodarske ureditve med gradnjo
Med graditvijo zaščitne ločne pregrade v Podselu za varovanje vtoka bo potrebna denivelacija gladine akumulacije od kote 153 do kote 127 m n.m. Zaščitna konstrukcija gradbene jame bo potrebna tudi na izlivu Doblarca v Sočo pri graditvi odvodnega tunela. Začasen poseg bo potreben tudi v strugo Doblarca pri graditvi vhodnega portala dovodnega tunela. Po končani gradnji bodo vsi začasni objekti odstranjeni. Sanirane bodo posledice posega v strugo Doblarca in Soče ter breg Doblarca. Za oskrbo gradbišča s tehnološko vodo bo dopusten ustrezen odvzem iz Soče.
Varovanje podtalnice, vodne favne in flore
Med graditvijo bodo odtoki fekalne vode gradbišč speljani v nepretočne greznice, meteorne vode pa prek lovilcev maščob v vodotoke. Po končani gradnji se bodo naprave odstranile.
V primeru nastanka mrtvice ali drugih posegov med gradnjo v reko Sočo bo investitor pravočasno sodeloval z ribiško družino pri reševanju rib.
Dopustna nihanja gladine jezera v Podselih
Nihanje gladine jezera v času od 1. 6. do 15. 9. bo v delovnih dneh največ do 1,2 m, ob sobotah, nedeljah in praznikih največ 1 m.
Izven navedenega časa bo dopustno največje nihanje gladine jezera do 2 m. Od 15. 3. do 1. 6., in sicer ob sobotah, nedeljah in praznikih, bo nihanje gladine jezera do 1,2 m.
Ekološko sprejemljiv pretok
Na odseku od pregrade Podselo do akumulacije Ajba je treba zagotoviti Qes, oziroma ekološko in krajinsko sprejemljivi pretok, ki bo določen znotraj intervala od 0,5 m3/s do 1,5 m3/s do pridobitve vodnogospodarskega dovoljenja.
Obstoječe vodne pravice
Obstoječe vodne pravice za uporabo vode in vodnih zemljišč se z graditvijo nove elektrarne ne bodo spreminjale. Prednosti pri uporabi obstoječih in bodočih porabnikov bodo natančno določene v koncesijskem aktu.
Varnost
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati obratovalne valove, ki nastajajo v bazenih ob spremembah pretoka skozi turbine. Posledice možne porušitve posamezne pregrade, oziroma pregrad v nizu, morebitne možne okvare ali napake pri obratovanju zapornic ali posledice izjemno visokih voda in predvidene ustrezne ukrepe je treba upoštevati v skladu s predpisi, ki jih določa poseben dokument. Nevarna območja v bližini pregrade in strojnice se zaščitijo in označijo. V nenevarnih območjih bo prost dostop do vode.

Pri začasnih in trajnih posegih na bregovih in v strugi Doblarca bo potrebno upoštevati sonaravno urejanje vodotoka skladno z rešitvami lokacijskega načrta.
Arhitektura novih objektov se bo z ustreznimi rešitvami prilagodila obstoječim objektom pri oblikovanju in uporabi vrst materiala. Manjši poseg bo le v sotočju potoka Doblarca, ki pa bo urejen tako:
– na levem bregu Doblarca gorvodno od mostu bo odstranjena začasna konstrukcija potrebna zaradi prevoza materiala. Vzpostavljeno bo prvotno stanje struge Doblarca in brežine, vhod v tunel se zapre z betonsko steno pred katero bo izveden nasip v obliki današnje brežine,
– na levem bregu Doblarca bo AB konstrukcija iztoka vključena v naravno kamnito korito in dno potoka,
– na desnem bregu ob iztoku Doblarca bo brežina potoka in Soče urejena s skalometno oblogo,
– vzpostavljeno bo prvotno stanje struge Doblarca od mostu navzdol po odstranitvi začasnega nasipa.
Varovanje plodne zemlje
Plodna zemlja, ki je le na površinah predvidenega gradbišča v Doblarju in ob brežinah potoka Ušnik, bo pred začetkom gradbenih posegov odstranjena in naložena na rob gradbišča. Po končani gradnji bo uporabljena za obnovo zelenih površin in brežin.
Izkopni material
Ves izkopni material, ki bo nastal pri graditvi derivacijskega tunela in drugih objektov predvidene HE Doblar II. se bo odvažal iz gradbiščnih odlagališč na končno odlagališče v kamnolom Salonit Anhovo po R 301.
Prodni nanosi, ki bodo pridobljeni s poglabljanjem struge vodotoka, bodo uporabljeni pri graditvi objektov elektrarne. Neuporabni material se bo odvažal na končno odlagališče v kamnolom Salonit Anhovo.

Varstvo zraka
Ker se ne pričakuje zapraševanje oziroma druge oblike onesnaževanja zraka, posebni ukrepi niso predvideni.
Varovanje pred emisijo plinov
Ugotovljeno je, da bodo zaradi povečanja prometa med gradnjo elektrarn na odseku regionalne ceste št. R 301 med Doblarjem in Anhovim dnevni izpusti plinov minimalni in da se ne bodo povečali čez dovoljene vrednosti v naseljih.
Varstvo pred hrupom
Za zaščito stanovanjskih hiš v neposredni bližini gradbiščne ploščadi med gradnjo je treba namestiti protihrupno ograjo. Med obratovanjem strojnice je treba čezmerne izpuste hrupa v okolju preprečiti že na izvoru z ustreznimi izolacijami.
Varstvo pred hrupom zaradi povečanega tovornega prometa
Povečanje tovornega prometa zaradi prevozov materiala v kamnolom Salonita skozi naselja bo hrupne obremenitve čez dan nekoliko povečalo, vendar ne bodo presegale dovoljenih vrednosti 54 dB(A) za noč in 64 dB(A) za dan. Posebni zaščitni ukrepi niso predvideni.
Zaščita obstoječe cestne mreže
Na podlagi štetja vozil in prometa v letu 1994 spada regionalna cesta št. R 301 od Ušnika do kamnoloma Salonita med vozišča z lahko do srednjo prometno obremenitvijo.
Z upoštevanjem dodatne prometne obremenitve vozil z izkopnim materialom iz nove elektrarne se vozišče uvrsti v vozišča s težko prometno obremenitvijo. Obstoječo voziščno konstrukcijo bo treba dograditi s 5 cm plastjo bitumenskega betona, na naslednjih odsekih ceste R 301 od km 7,95 do km 9,55, od km 12,75 do km 15,0 in od km 15,60 do km 15,80.
Varovanje obstoječih stanovanjskih in drugih objektov pri gradnji podzemnih objektov HE Doblar II
Gradnja podzemnih objektov predora in strojnice ne bo vplivala na površinske objekte. Seizmične vplive je med izkopavanjem pričakovati, vendar ne bodo imeli škodljivih vplivov zaradi uporabe sodobne tehnologije.
Med gradnjo bo zagotovljeno opazovanje oziroma ugotavljanje morebitnih sprememb na objektih in napravah, ki so na območjih stavbnih zemljišč.

Pri hidrocentrali Doblar II, ki je v celoti podzemne izvedbe, je potrebna ureditev zelenih površin predvsem zaradi posledic posegov gradbišč. Gradbiščna ploščad v spodnjem Doblarju bo po končani gradnji sanirana. Površino je treba urediti kot otroško in športno igrišče, namenjeno prebivalcem soseske, zagotoviti servisno vzdrževalne dovoze, druge proste površine pa humunizirati in zatraviti, na posameznih delih zasaditi z avtohtono vegetacijo.
V gozdna zemljišča so dovoljeni posegi samo, kjer je to nujno v skladu s soglasjem za poseg. Po graditvi bo investitor uredil prizadete površine, predvsem gozdna zemljišča, z varovalnimi značilnostmi, to je vhodni del pristopa v vodostansko komoro.

Investitor in izvajalci bodo opazovali sestavine okolja na določenih krajih in v določenem časovnem obdobju:
– dodatna biološka inventarizacija Soče in vplivnega kopenskega območja,
– kakovost reke Soče,
– onesnaženost, ki priteka v Sočo s pritoki oziroma odpadnimi vodami na vplivnem območju,
– spremembe temperature Soče zaradi spremenjenih pretokov in vplivov na rekreacijo,
– vzpostavitev monitoringa zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka,
– pričakovane spremembe zaprojevanja akumulacijskega jezera in vplivov na tekoče izvajanje sanacije,
– vplivi spremenjene (povečane) hitrosti nižanja gladine akumulacijskega jezera (stabilnost brežin, erozija, življenjske združbe),
– nadzor nad posebnimi spremembami (vplivi) v naravnem okolju med gradnjo objektov (gradnja tunelov, obvodnih objektov, praznjenje akumulacije),
– nadzor in preverjanje sistema opozarjanja javnosti ob izrednih dogodkih (varnost),
– spremljanje izpustov prašnih delcev v zrak pri gradnji dovodnega tunela oziroma pri ravnanju z odkopnim materialom,
– spremljanje morebitnega povečanja hrupa in emisij škodljivih plinov zaradi povečanja prometa pri transportu izkopnega materiala na poseljenih območjih regionalne ceste R 301.
Opazovanje bo potekalo v teh časovnih obdobjih:
– pred začetkom gradnje – popis sedanjega stanja,
– med gradnjo objektov – nadzor nad posebnimi spremembami, še posebej v sušnih obdobjih,
– v prvih treh letih obratovanja nove HE, in sicer ob nižjem vodostaju v sušnih obdobjih in obdobjih z višjo temperaturo.
Poseben sistem opazovanja terjajo spremembe na odseku od Podsela do Doblarja (4 km) na teh krajih:
Hidrološka presoja bo v teh profilih:
– na potoku Ušnik pred zajezitvijo,
– talni izpust v pregradi Doblar,
– S1 km 70+500 (nad izlivom potoka Vogršček),
– S2 km 68+500 do km 69+500 (pod izlivom potoka Vogršček).
Biološka analiza in vse druge meritve se opravljajo v tem profilu:
– S2 km 68+500 do km 69+500 (pod izlivom potoka Vogršček).
Vsi potrebni dodatni ukrepi v zvezi z monitoringom pa bodo opredeljeni v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po gradnji tudi:
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja:
– izdelati študijo inventarizacije struge Soče med Mostom na Soči in Plavmi z okolico ob gradnji hidroelektrarn HE Plave II, HE Doblar II. Zahteve na podlagi tega elaborata je treba upoštevati pri izdaji gradbenega dovoljenja,
– pri projektiranju je treba upoštevati oceno ogroženosti pred poplavami za reko Sočo za območje stoletnih voda,
– zagotoviti zaščito TK-omrežja pri križanju z elektroenergetskimi kabli,
– po pridobitvi lokacijskega dovoljenja je treba izpolniti zahteve iz 17. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93),
– dopolniti projekt prometne ureditve v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo del,
– skupaj z ribiškima družinama Tolmin in Soča Nova Gorica je treba določiti zaščitne ukrepe in usklajevanje izvajanja del,
– uskladiti način in čas bagranja dna z Zavodom za ribištvo.
Če si Občina Kanal ob Soči pridobi ustrezno dokumentacijo in pogoje za dodatno odlagališče materiala zunaj kamnoloma v Salonitu, mora investitor to upoštevati.
Pred začetkom del na objektu investitor mora:
– opraviti ogled lokalnih cest s predstavniki KS,
– opraviti ogled obstoječih objektov v bližini gradbišč ob transportnih poteh s predstavniki KS,
– na podlagi predpisov pripraviti načrt organizacije gradbišča ter pridobiti soglasje upravljavca cest,
– pridobiti od upravljavca dovoljenje za vsa dela v cestnem svetu,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve elektrarne ne bo poslabšala,
– pridobiti odločbo za polovično zaporo ceste v primeru povečanega prometa na cesti zaradi izvajanja gradbenih del,
– dograditi voziščno konstrukcijo na cesti R 301, ki bo potrebna na kritičnih krajih, v skladu z zahtevami upravljavca cest,
– urediti in protiprašno zaščititi pred začetkom del vse lokalne ceste in javne poti, ki se bodo uporabljale za dovoz na gradbišče. Pred začetkom gradnje je potrebno uskladiti način protiprašne zaščite z Upravo za varstvo narave,
– prijaviti začetek in konec del Cestnemu podjetju Nova Gorica,
– zavarovati gradbišča, tako da bo zagotovljena varnost, nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode,
– opraviti razgovor s prizadetimi lastniki hiš, ki mejijo na gradbišče.
Med graditvijo:
– upoštevati je treba rezultate ocene ogroženosti pred poplavami za reko Sočo za območje stoletnih voda,
– organizirati promet med gradnjo tako, da ne bo zastojev,
– zagotavljati čiščenje vozil za prevoz pred izstopom z gradbiščnega prostora,
– sofinancirati ustrezno premostitev čez Sočo, zaradi predvidene povečane obremenitve med graditvijo,
– zagotoviti vse varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in vode, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma ob nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– urediti pločnik in javno razsvetljavo od kanalskega pokopališča do naselja Kanal,
– ob nastanku mrtvice ali drugih posegov v Sočo pravočasno obveščati in sodelovati z ribiškima družinama pri reševanju rib,
– zagotoviti nemoteno preskrbo krajanov med gradnjo,
– po dogovoru z občino zagotoviti prevoz otrok v šolo in vrtec,
– med gradnjo podzemnih objektov spremljati stanje na obstoječih objektih nad zemljo in pod zemljo,
– meriti hrup na stanovanjskih objektih v Spodnjem Doblarju.
Če bi bile dovoljene ravni hrupa presežene, mora investitor dodatno zaščitno ukrepati.
Po končani graditvi:
– urediti vse poškodovane površine na območju gradbenih posegov,
– morebitne poškodbe na objektih ali delih cestišča v varovalnem pasu ceste, ki so posledica graditve ali povečanega prometa bo potrebno sanirati,
– ponovno vzpostaviti uničene mejne kamne s pomočjo pooblaščene geodetske organizacije.
Obveznosti investitorja do lokalnih skupnosti so opredeljene v posebnem dogovoru, ki ga sklenejo investitor in Občina Kanal ter investitor in Občina Tolmin.

Celotni poseg je ena sama funkcionalna celota, zato se bodo dela izvajala na celotnem območju po posameznih delih objekta (vtočni objekt, tunel, vodostan, strojnica, iztočni objekt) hkrati.

Vse stacionaže in dimenzije objektov in naprav se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja le, če se oblikovalske, prometnotehnične in okoljevarstvene razmere ne bodo poslabšale. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje te uredbe nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, v Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na občinah Tolmin in Kanal ob Soči.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.