Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo podjetja Butan Plin p.o., Ljubljana, ki ga zastopa v.d. direktorja Franc Vidmar, na seji dne 7. novembra 1996

1. Pobuda za oceno ustavnosti sklepa vlade št. 380-05/93-3/25-8 z dne 22. junija 1995 o odklonitvi izvzetja utekočinjenega naftnega plina iz soglasja k cenam naftnih derivatov se zavrže.
2. Uredba o določitvi najvišjih cen naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 23/95) in soglasje k ceni utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah (Uradni list RS, št. 28/95) nista bila v neskladju z zakonom.

1. Pobudnik očita omenjenim aktom, da so bili sprejeti v nasprotju z zakonom in ustavo, ker omejujejo oziroma so omejevali svobodo gospodarske pobude (74. člen ustave) in nasprotujejo načelu o prostem oblikovanju cen (1. člen zakona o cenah, Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju: ZOC), pri čemer pa da niso podani pogoji iz 5. člena tega zakona, temveč da so, nasprotno, podani razlogi za izločitev utekočinjenega naftnega plina iz določanja cen po tretjem odstavku 4. člena istega zakona.
2. Pobudnik predlaga, naj ustavno sodišče vse tri izpodbijane akte, kolikor govore o ceni utekočinjenega naftnega plina, razveljavi, vladi pa naloži, da ponovno razpravlja o ekonomski upravičenosti oziroma razlogih za izvzetje cene utekočinjenega naftnega plina iz režima določanja cen.
3. Vlada na pobudo ni odgovorila.

4. V postopku za preizkus pobude je ustavno sodišče najprej ugotovilo, da niso izpolnjeni procesni pogoji za pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa vlade z dne 22. 6. 1995. Ta sklep namreč niti po vsebini niti formalno ni predpis oziroma splošni akt: ne vsebuje abstraktnih pravnih pravil in ne pomeni pravnega vira, tudi objavljen ni bil (154. člen ustave). Zato je bilo treba pobudo za oceno njegove ustavnosti oziroma zakonitosti zavreči.
5. Glede preostalih dveh izpodbijanih aktov pa je ustavno sodišče ugotovilo, da so procesni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) izpolnjeni. Oba predpisa sta sicer pred odločanjem nehala veljati, a sta bila nadomeščena z novimi ukrepi določanja cen utekočinjenega naftnega plina, zaradi česar je v skladu s 47. členom zakona o ustavnem sodišču treba ugotoviti, ali sta bila v skladu z ustavo in zakoni. Pobudo je torej sprejelo in nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
6. Z zakonom o cenah je zakonodajalec predvidel možnosti oblastvenega poseganja v prosto oblikovanje cen. Med drugim je uzakonil tri vrste ukrepa določitve cen: predpisovanje najvišje cene, predpisovanje načina oblikovanja cen in predpisovanje obvezne pridobitve soglasja k cenam (3. do 5. člen).
7. Že z zakonom samim (prvi odstavek 4. člena) so cene proizvodov nekaterih dejavnosti, med njimi tudi proizvodnje in prometa z naftnimi derivati, kamor sodi tudi utekočinjen naftni plin, postavljene pod ukrep obvezne pridobitve soglasja vlade.
8. Sicer pa je uporaba uzakonjenih možnih ukrepov določitve cen prepuščena vladi kot najvišjemu organu izvršilne oblasti. Ta lahko iz ekonomskih razlogov proizvode in storitve, katerih cene že zakon sam postavlja pod ukrep pridobitve soglasja, izvzame; nasprotno pa lahko ukrep določitve cen za posamezne pomembnejše proizvode in storitve predpiše, če nastanejo hude motnje na trgu in pri gibanju cen teh proizvodov in storitev ali pa zaradi preprečitve monopolnega ali temu podobnega oblikovanja cen.
9. S pravkar navedenimi izrazi oziroma definicijami je zakonodajalec posredno izrazil namen, zaradi katerega je uzakonil ukrep oziroma možnosti ukrepanja pri oblikovanju cen. Hkrati je z njimi določil meje zakonitemu uporabljanju uzakonjenih ukrepov. Zakonodajalčev namen je v jedru jasen, meje, ki jih navedeni izrazi in definicije postavljajo, pa nujno zabrisane; utemeljenost uporabe ukrepov v posameznem primeru se izmika pravni presoji, saj so argumenti zanjo v makroekonomski in mikroekonomski politiki, ki uravnava celotno družbeno gospodarstvo in vključuje elemente predvidevanja; posamičnega ukrepa ni mogoče presojati iztrgano, temveč le kot del organske celote položaja in razvojnih teženj gospodarstva.
10. Zaradi narave stvari je torej zakonodajalec na tem področju prepustil izvršilni oblasti široko polje lastne presoje. Ustavno sodišče se pri presoji ustavnosti in zakonitosti takega ukrepa omejuje na vprašanja: ali ukrep ni v nasprotju z namenom zakonskega pooblastila, ali pooblastilo ni zlorabljeno, ali breme ukrepa ni v nerazumnem nesorazmerju z učinki, ki naj jih doseže, ali ni ukrep sprejet na nezakonit način in ali z njim ni kršen kak drug zakon.
11. Takih kršitev v obravnavanem primeru ni bilo. Utekočinjen naftni plin je že zakonodajalec (prvi odstavek 4. člena ZOC) razglasil za proizvod, katerega cena sodi pod ukrep določitve. Ni v neskladju z zakonom, če vlada, ki je po zakonu pooblaščena dajati (ali odreči) soglasje k ceni tega proizvoda, ta ukrep kombinira še s preostalima ukrepoma iz 3. člena istega zakona, dokler gre le za administrativno omejevanje nadaljnje rasti cene proizvoda iz 4. člena, pri čemer je vsebina vedno enaka: administrativno določanje, kolikšna sme biti cena proizvoda. Kršitve kakšnega drugega zakona, mimo zakona o cenah, tudi pobudnik ne navaja. Tudi ne zatrjuje neskladja tega zakona z ustavo – in takega neskladja v mejah obravnavanega primera tudi ustavno sodišče ne vidi. Večje ali manjše upravičenosti in primernosti izpodbijanih uredb z ekonomskega stališča, glede na ekonomske učinke, ki naj jih dosežeta, pa ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati.

12. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 47. in 25. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.