Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Dolinška in Majde Šebenik, obeh iz Grosupljega, na seji dne 7. novembra 1996
o d l o č i l o:
Sklep o razpisu referenduma za plačilo posebnega prispevka za financiranje izgradnje krajevne ceste Peč–Zg. Duplice in širitev ceste Peč–Polica (Uradni list RS, št. 45/95) in sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za financiranje izgradnje ceste Peč–Zg. Duplice in razširitev ceste Peč–Polica (Uradni list RS, št. 48/95) se odpravita.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Prvi pobudnik izpodbija prvi sklep iz izreka te odločbe in 8. člen drugega sklepa. Prvemu očita, da je v nasprotju z določbami 33., 34. in 35. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZRLI), ker je od dneva razpisa referenduma 27. 7. 1995 do dneva izvedbe 6. 8. 1995 poteklo le 10 dni, od dneva objave v Uradnem listu 4. 8. 1995 do izvedbe pa le dva dneva, in ker je bila pravica do glasovanja omejena na točno določene volilce z območja (ter nekatere državljane, ki niso vpisani v volilni imenik Občine Grosuplje), pri čemer tudi uporabljeno načelo “ena hiša – en glas” ni bilo strogo spoštovano, temveč so bili iz hiše Peč 13 vpisani v imenik trije stanovalci, kar je po zatrjevanju pobudnika tudi odločilno vplivalo na izid tako pripravljenega referenduma.
Iz enakih omenjenih razlogov izpodbija tudi del drugega sklepa. Zraven predlaga v presojo zakonitosti še sklep, s katerim se je svet KS Polica odločil o razpisu referenduma, in še posebej volilni imenik, kakor ga vsebujeta tudi oba sklepa, iz istih razlogov.
2. Drugi sklep (Uradni list RS, št. 48/95) izpodbija tudi druga pobudnica. Zatrjuje, da sklep krši določbe prvega odstavka 3. člena, prvega odstavka 4. člena, 3., 7. in 9. točke 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena in prvega odstavka 12. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 – v nadaljevanju: ZOS), ker uvaja samoprispevek na delu krajevne skupnosti, na katerem so se zainteresirani krajani (lahko) dogovorili o vsiljevanju samoprispevka drugim krajanom; ker samoprispevek ni določen v razmerju do dohodkov zavezancev; ker sklep ne vsebuje podatkov, ki bi jih moral; ker je referendum uveden le za lastnike stanovanjskih zgradb (in vikendov), in ker ne upošteva zakonskih omejitev oziroma prepovedi glede prejemkov, od katerih sme biti samoprispevek uveden. Poleg tega je bil postopek za uvedbo referenduma izpeljan “po domače”, dodaja pobudnica.
3. Oba pobudnika predlagata odpravo izpodbijanih sklepov, do končne odločitve pa zadržanje njunega izvrševanja.
4. Svet KS, pozvan k odgovoru na pobudo (druge pobudnice), je odgovoril, da sicer očitki o kršitvi 4., 9. in 12. člena ZOS morda po vsebinski plati celo delno držijo, da pa so se za tak način pobiranja samoprispevka dogovorili krajani prizadete vasi sami; normalno pa je, da se niso strinjali vsi; opozarja, da bi bilo odpravljanje izpodbijanega sklepa za KS Polica škodljivo in da bi zavrlo izvajanje projektov.
B)
5. Ustavno sodišče je zadevi združilo za skupno obravnavanje, pobudi sprejelo in takoj odločilo tudi o zadevi sami.
6. Možno namembnost, pravila o vzajemnosti in solidarnosti, dopusten obseg, zajemanje območja in kroga zavezancev, potek odločanja o samoprispevku ter pravila izvedbe podrobneje določa zakon (ZRLI in ZOS). Če so zahteve, omejitve in prepovedi zakona glede teh vprašanj kršene, je zavezovanje krajana glede samoprispevka nezakonito.
7. ZRLI v svojem tretjem poglavju določa, da mora biti akt o razpisu referenduma, ki med drugim vsebuje dan razpisa in dan glasovanja na referendumu, objavljen v Uradnem listu RS (30. člen) in da od dneva razpisa do izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 30 dni (33. člen). Zakonodajalčev namen je jasen: krajan, ki ga referendum zajema, naj ima dovolj časa, da se bo lahko opredelil glede njegove vsebine in da bo lahko med drugimi udeleženci uveljavljal svoje argumente za tako opredelitev (ne glede na to, ali se zavzema za samoprispevek ali proti njemu in ali se bo nazadnje njegovo stališče pokazalo kot večinsko ali kot manjšinsko). Prvi izpodbijani sklep je bil z datumom 27. julij 1995 objavljen v Uradnem listu 4. avgusta 1995, za dan glasovanja pa je določil 6. avgust 1995. Tak časovni potek postopka za referendum je v neskladju z navedenimi določbami ZRLI: od dneva objave sklepa o razpisu referenduma v Uradnem listu RS do dneva izvedbe referenduma sta minila le dva dneva. Že zaradi tega neskladja z zakonom je bilo treba prvi sklep odpraviti.
8. Zakon o samoprispevku določa kot temeljno pravilo, da je zavezanec za samoprispevek občan, ki ima na območju, na katerem je uveden samoprispevek, stalno prebivališče (prvi odstavek 9. člena). Oba izpodbijana sklepa določata kot udeležence referenduma oziroma kot zavezance za samoprispevek po enega krajana z vsake hišne številke z izjemo hiše Peč 13. Ne glede na to, ali je seznam narejen po lastnikih stanovanjskih poslopij, kot bi izhajalo iz II. točke prvega sklepa, ali po gospodinjstvih, kot je zapisano v sklepu sveta KS Polica s seje 26. 5. 1995, je seznam v neskladju z zakonsko določbo o tem, kdo sme in mora biti udeleženec oziroma zavezanec. Tudi to temeljno neskladje z zakonom že samo po sebi je zadosten razlog za odpravo izpodbijanih sklepov. Referendum, izpeljan v nasprotju z zakonom, in samoprispevek, določen v nasprotju z zakonom, ne moreta biti temelj za obveznosti krajanov.
9. Zaradi vsega obrazloženega se ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v oceno zakonitosti drugih določb obeh odpravljenih sklepov, ki sta jih pobudnika še izpodbijala. Ni se tudi ukvarjalo še s preizkusom pobude glede preostalih dveh aktov, ki ju je prvi pobudnik še izpodbijal, saj sta vsebinsko v celoti zajeta v odpravljenih sklepih.
C)
10. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi drugega odstavka 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-269/96-5
Ljubljana, dne 7. novembra 1996.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.