Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, 10/91 in Uradni list RS, št. 13/93 in 66/93), 3. in 4. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95), ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96), je Občinski svet občine Krško na seji dne 17. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju Občine Krško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja pogoje dobave in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov, oskrbo in dobavo vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, prekinitev dobave vode in odgovornosti upravljalcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.
2. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja ali koristi hidrantno omrežje – požarno vodo.
Za upravljalca dobave in oskrbe s pitno vodo na območju Občine Krško se podeli koncesija.
Občina Krško bo gospodinjstvom in gospodarskim subjektom, ki so legalno locirani v okolju, zagotavljala oskrbo s pitno vodo, ki bo higiensko neoporečna za pitje in ostale potrebe, v zadostnih količinah in v vsakem trenutku. V primeru, ko ni možno zadovoljiti vseh potreb, iz objektivnih razlogov, je prednost zagotovljanja vodooskrbe, voda za pitje.
Občina Krško bo pri oskrbi in zaščiti pitne vode postopala v skladu s študijo oskrbe Občine Krško s pitno in tehnološko vodo (december 1995).
3. člen
Naprave in objekte za zajemanje in dovajanje pitne vode delimo glede na način upravljanja in odgovornost za vzdrževanje, na naprave in objekte izvajalca in na naprave in objekte uporabnika (navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav, Uradni list SRS, št. 27/85).
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV
4. člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so vse notranje vodovodne instalacije za vodomerom vključno z vodomernim jaškom – nišo. Notranje vodovodne instalacije so objekti in naprave uporabnikov, ki jih od javnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto.
Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi za varovanje objekta oziroma skupine objektov, katerih je lastnik oziroma uporabnik v primeru, da je vodomer pred hidrantnim omrežjem. Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in z njimi upravlja in razpolaga.
5. člen
Naprave in objekti, za katere je odgovoren izvajalec so:
a) magistralni objekti in naprave:
– za zajemanje, zbiranje, transport in čiščenje vode, ki služijo za vodooskrbo več občin in regije,
– tranzitni cevovodi od črpališč ali zajetij do naselij,
– za črpanje, prečrpavanje in naprave za bogatenje podtalnice, ki služijo območju ene ali več občin;
b) primarni objekti in naprave:
– za zajemanje, zbiranje, transport in čiščenje vode za območje občine,
– za predelavo in kondicioniranje,
– vodohrani,
– transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
– tranzitni cevovodi med več naselji;
c) sekundarni objekti in naprave:
– omrežje za oskrbovanje sosesk, delov sosesk ali manjših naselij za neposredno priključevanje uporabnikov,
– omrežja za preprečevanje požarov – hidrantno omrežje,
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
d) vodovodni priključki z vodomeri.
6. člen
Naprave in objekte za oskrbo s pitno vodo delimo glede na rabo, na:
a) naprave in objekte individualne rabe,
b) naprave in objekte skupne rabe.
Naprave in objekti za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin so objekti skupne rabe. Vsi ostali objekti in naprave pa so objekti individualne rabe.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
7. člen
Za priključitev na vodovodno omrežje si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje izvajalca.
8. člen
Izvajalec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek pod pogojem, da je uporabnik predložil dokumentacijo, predpisano z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter da razmere na območju na katerega se uporabnik priključuje, dovoljujejo novo potrošnjo.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov je izvajalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
9. člen
Izvajalec mora v soglasju za priključitev objekta uporabnika na vodovodno omežje podati:
– minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
– navodilo o zaščiti vodovodnega omrežja od vpliva ostalih objektov, posebno novogradenj,
– pogoji glede trase, globine in profila priključnega omrežja,
– podatke o zahtevanem profilu vodomera,
– podatke o lokaciji, obliki in velikosti vodomernega jaška.
Izvajalec je dolžan pri novogradnji predpisati v soglasju, poleg pogojev priključitev iz prejšnjega odstavka, tudi:
– zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.
10. člen
Uporabnik si mora poleg soglasja izvajalca, za priključitev objekta na vodovodno omrežje pridobiti tudi soglasje lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, po katerih poteka priključna trasa.
11. člen
Uporabnik si mora pridobiti soglasje izvajalca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
12. člen
Izvajalec izda soglasje h gradbenemu dovoljenju.
Uporabnik je dolžan priložiti k vlogi za izdajo soglasja:
– situacijo objekta v M:1000 ali M:500, ki je sestavni del objekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– opis specifičnosti projekta, zlasti glede količine predvidene porabe vode,
– projekt vodovodnih instalacij,
– podatke o uporabni tlorisni površini objektov oziroma stanovanjskih površin pri skupni gradnji.
Uporabnik, ki prosi za izdajo soglasja za gradnjo objekta, ki ima vpliv na objekte in naprave za pitno vodo, mora podati upravljalcu tudi podatke o tehnoloških odpadkih oziroma nevarnih snoveh.
13. člen
Izvajalec je dolžan izvesti priključke uporabniku na vodovodno omrežje pod pogojem, da je uporabnik izpolnil pogoje soglasja, da je poravnal predpisano priključno takso ter, da je predložil izvajalcu izjavo o brezhibnosti interne vodovodne instalacje.
14. člen
Vodovodni priključek je spojna cev od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z vodomerom.
Vodovodni priključek izdela izvajalec na stroške uporabnika, po končani gradnji pa ga uporabnik brezplačno prenese v upravljanje izvajalcu. Stroški vzdrževanja priključka so zajeti v ceni vode, stroški vzdrževanja vodomera pa so zajeti v števnini, ki se zaračunava ob ceni vode.
15. člen
Vodovodni priključek se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina uporabljene vode.
16. člen
Izvajalec je dolžan izdati uporabniku tudi soglasje za začasno priključitev na vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz 8. člena tega odloka. Izvajalec določi v soglasju poleg ostalih pogojev tudi rok odstranitve začasnega priključka.
17. člen
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju v okviru enostavne reprodukcije, ki so v upravljanju izvajalca, izvaja in nadzira izvajalec po cenah in količinah, ki jih potrdi lastnik.
Vsa dela na vodovodnih priključkih izvaja in nadzira izvajalec v soglasju z uporabnikom po cenah za količino, ki jih potrdi lastnik.
IV. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
18. člen
Vse vodovodne naprave, ki so še v gradnji ali rekonstrukciji nadzira lastnik ali strokovno usposobljena organizacija, ki jo izbere pristojni organ Občine Krško na podlagi razpisa.
Bodoči izvajalec ima v primeru, da ni izbran za izvajanje nadzora nad gradnjo ali rekonstrukcijo, možnost opravljanja dodatnega nadzora nad izvajanjem del.
Dodatni nadzor lahko opravlja tudi druga strokovna organizacija, če jo pooblasti izvajalec.
Dodatni nadzor s strani bodočega izvajalca obsega preverjanje o izpolnjevanju pogojev oziroma določil tega odloka in tehničnega pravilnika o javnem vodovodu. Če pri gradnji objekta niso bili upoštevani vsi zahtevani pogoji, izvajalec ne prevzame naprave v upravljanje, dokler niso odpravljene vse pomanjkljivosti.
19. člen
Pri tehničnem pregledu objekta, ki ga razpiše upravni organ, se preverijo zahtevani pogoji iz prejšnjega člena s strani pooblaščenega predstavnika izvajalca.
Po opravljenem tehničnem pregledu izvajalec z datumom izdaje uporabnega dovoljenja prevzame objekt v upravljanje.
V. VODOMERI
20. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno tehničnimi predpisi, navodili in pogoji soglasja izvajalca. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer, mora biti dostopen pooblaščenim delavcem izvajalca vodovoda.
21. člen
Vodomer namesti izvajalec na stroške uporabnika za vsak vodovodni priključek.
Velikost in mesto vgraditve vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja.
Uporabnik ne sme brez soglasja izvajalca izvesti prestavitev vodomera, zamenjavo ali druga dela na vodomeru.
22. člen
V hišni instalaciji so lahko montirani tudi interni vodomeri, ki pa služijo uporabniku za interno porazdelitev potrošnje vode oziroma kontrolo.
23. člen
Izvajalec prevzame v upravljanje vse obstoječe vodovodne priključke uporabnikov vključno z vodomeri z dnem uveljavitve tega odloka, in sicer pod pogoji:
– da je vodovodni priključek izveden v skladu z veljavnimi predpisi in normativi, tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu in strokovnim navodilom za izvedo priključkov, ki jih izdela izvajalec in potrdi lastnik,
– da ima uporabnik soglasje lastnikov zemljišč po katerem poteka priključna trasa.
Kolikor priključek ni izveden v skladu z zgoraj navedenimi pogoji, ali da je izveden pod tlakovanimi ali asfaltiranimi površinami, bo izvajalec saniral in vzdrževal priključek na stroške uporabnika.
Ob prevzemu vodovodnega priključka upravljalec namesti njegovo oznako – črtno kodo.
24. člen
Vsako okvaro na vodovodnem priključku ali vodomeru je porabnik dolžan prijaviti izvajalcu vodovoda.
Uporabnik ima v primeru, kadar je o točnosti vodomera deljeno mnenje, pravico zahtevati kontrolo točnosti vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
25. člen
Stroški nastalih okvar na vodovodnem priključku in vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
VI. ODČITAVANJE IN OBRAČUN
26. člen
Vzdrževanje objektov in naprav za pitno vodo individualne rabe se financira s ceno vode.
Vzdrževanje objektov in naprav za vodo skupne rabe (požarno vodo) se lahko na podlagi sklenjene pogodbe med Občino Krško in izvajalcem financira iz sredstev proračuna občine, namenjenih za potrebe kolektivne komunalne rabe.
27. člen
Uporabniku se zaračuna količina dejansko porabljene vode v m3 po stanju odčitka na vodomeru in prispevek na priključno moč, števnino ter druge prispevke in takse, ki se zaračunavajo mesečno (variantno: dvomesečno) v ceni vode.
Uporabnik plačuje vodarino mesečno (dvomesečno) po dejanski porabi vode po odčitku na vodomeru.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev prijavljena tudi gospodarska dejavnost in izveden samo en priključek, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi za celoten objekt.
28. člen
Cena m3 vode se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev.
Ceno, kakor tudi prispevek na priključno moč, števnino in druge prispevke ter takse določi Občinski svet občine Krško.
29. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode, ti določajo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in skrbi za poravnavo računov.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnika – upravljalca takega objekta.
30. člen
V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati porabe vode, se obračuna za čas okvare pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem letu.
31. člen
Uporabnik je dolžan poravnati izvajalcu vodarino v 15 dneh po izstavitvi računa.
V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti in v opominu navesti posledice neplačanega računa. Kolikor uporabnik ne plača računa v roku, ki mu je dan z opominom, lahko izvajalec prekine dobavo vode brez predhodnega opozorila.
Uporabnik je dolžan posredovati ugovor zoper račun za porabljeno vodo v roku 8 dni po prejemu računa. Izvajalec je dolžan ugovor obravnavati v roku 8 dni ter v roku 15 dni posredovati uporabniku rešitev.
VII. VARČEVANJE Z VODO
32. člen
Izvajalec je dolžan:
– sistematično in strokovno zmanjševati količino neregistrirane vode (redna sanacija vodovodnega omrežja in redna zamenjava vodomerov),
– predlagati spremembe odloka o varstvenih pasovih.
33. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode izvajalec določi v soglasju z županom občine prednostno zadovoljevanje uporabnikov, ki so ga uporabniki in izvajalec dolžni upoštevati.
34. člen
Izvajalec je dolžan voditi optimalno energetsko porabo pri črpanju vode.
35. člen
Izvajalec ali pooblaščena oseba s strani izvajalca nosi vse stroške poškodbe cevovodov in po nemarnosti izpuščene vode pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži ter vse stroške iztoka vode po eni uri od ugotovitve ali prijave poškodbe na cevovodu.
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE
36. člen
Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine z dobavo pitne vode, poleg primera iz drugega odstavka 31. člena, še v naslednjih primerih:
– kadar stanje hišne instalacije ogroža zdravje in življenje uporabnikov pitne vode,
– če je priključek na vodovodno omrežje izdelan v nasprotju s pogoji soglasja izvajalca ali brez soglasja,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo,
– če uporabnik onemogoča delavcem izvajalca pregled vodomera ter hišne instalacije,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec,
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcija),
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera in črtne kod,
– če je ugotovljeno, da je uporabnik priključen na vodni vir, ki ni v upravljanju izvajalca,
– če uporabnik s svojo dejavnostjo ogroža vodni vir.
Po izrecni želji uporabnika je izvajalec dolžan izvesti začasno prekinitev dobave vode na stroške uporabnika.
37. člen
Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode za največ en dan zaradi del na vodovodu na območju, kjer se opravljajo rekonstrukcijska dela, vendar mora o tem pravočasno obvestiti preko javnih sredstev obveščanja uporabnike na katere vpliva prekinitev.
38. člen
Uporabniki niso upravičeni do odškodnine v primerih prenehanja dobave vode zaradi večjih okvar (poškodb) na objektih in napravah za pitno vodo ali zaradi dovoljenih instalacijskih del.
Izvajalec je tudi v teh primerih dolžan v čim krajšem času obvestiti uporabnike o vzrokih nastale prekinitve ter o času njenega trajanja.
Izvajalec je dolžan v času daljše prekinitve dobave vode oskrbeti uporabnike z nujno potrebno količino pitne vode za ljudi in živali.
IX. OBVEZNOSTI IN NALOGE IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
39. člen
Obveznosti izvajalca pri oskrbi in dobavi vode so:
– redna kontrola in izvajanje ukrepov za dobavo higiensko neoporečne vode,
– v okviru sprejetih programov vodooskrbe na nivoju občine, skrb za zadostno količino pitne vode,
– redno vzdrževanje hidrantskega omrežja v skladu s pogoji iz pogodbe,
– obveščanje uporabnikov o prekinitvah dobave vode,
– obveščanje občine ter pristojnih organov o izrednih razmerah na vodovodnih omrežjih,
– skrb za reden obračun porabljene vode,
– izdajanje soglasij v skladu z določbami tega odloka,
– izdelava letnega programa dela in poročilo za leto nazaj,
– izdelava predloga obračuna amortizacije in njene porabe,
– izdelava letnega programa potrebnih investicijskih vlaganj,
– izdelava navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevanju z vodo v času izrednih razmer,
– da izdela tehnični pravilnik o javnem vodovodu in strokovna navodila za izvedbo priključkov.
40. člen
Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje naprav in objektov, ki so v lasti in upravljanju uporabnika,
– omogočanje dostopa do vodomera in njegove oznake – črtne kode,
– redno vzdrževanje internega hidrantnega omrežja,
– uporaba glavnega hidrantnega omrežja le v primeru požara – javljanje izvajalcu o napakah in poškodbah na glavnem omrežju ali vodovodnih priključkih,
– upoštevanje navodil o gospodarnem ravnanju z vodo ter varčevanju v času izrednih razmer.
Uporabnik, ki jemlje vodo iz omrežja brez vodovodnega priključka preko hidrantov, si mora za to pridobiti soglasje izvajalca.
X. KAZENSKE DOLOČBE
41. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje izvajalec javnega vodovoda:
1. če zaradi planiranih del na javnem vodovodu začasno prekine dobavo pitne vode, pa o tem predhodno ne obvesti uporabnika (37. člen)
2. če ne vzdržuje hidrantnega omrežja v skladu z določbami pogodbe (prvi odstavek 39. člena)
3. če izvede priključek brez soglasja (13. člen)
4. če ne upošteva sprejetega sklepa o prednostnem zadovoljevanju uporabnikov vode (33. člen)
5. če pri priključevanju ali rekonstrukciji na vodovodni mreži pride po nemarnosti do poškodbe cevovoda ali izpuščenja vode ali če se eno uro po ugotovitvi ali prijavi poškodbe cevovoda ne ustavi nekontrolirani iztok vode (35. člen).
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca javnega vodovoda.
42. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1. če odvzame vodo iz hidranta brez soglasja izvajalca (drugi odstavek 40. člena)
2. če se priključi na javno omrežje brez soglasja (11. člen)
3. če ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če ne mogoči delavcem izvajalca kontrole vodomera in odčitavanja (20. člen)
4. če odstrani oznako vodomera – črtno kodo (23. člen)
5. če ne upošteva navodil in sklepov glede prednostnega zadovoljevanja potreb po pitni vodi (33. člen)
6. če ne prijavi okvare na priključku oziroma, če ne odpravi okvare na interni instalaciji (prvi odstavek 40. člena)
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
43. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 42. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek iz 1., 3. in 4. točke 41. člena tega odloka ali iz 1., 3. in 5. točke 42. člena tega odloka, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja od tistih, ki jih zaloti pri prekrških pristojni vodnogospodarski inšpektor, pooblaščena uradna oseba policije ali občinski komunalni nadzornik.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in občinski komunalni nadzornik.
45. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Krško (Uradni list RS, št. 7/88).
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-8/96-1/18
Krško, dne 17. oktobra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Krško
Franci Bogovič l. r.
