Na podlagi 51. in 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 6. člena navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) ter 22. člena statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 25/95 in 35/95) je Občinski svet občine Osilnica na 19. seji dne 11. novembra 1996 sprejel

S tem odlokom se na območju Občine Osilnica določi vrsta, namen, največja velikost in način gradnje za pomožne objekte, naprave in druge posege v prostor za potrebe občanov in njihovih družin, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del.

Za objekte oziroma posege v prostor, pomožne objekte ter druge objekte in naprave ter dela za potrebe občanov in njihovih družin, ki izboljšujejo bivalne in delovne pogoje in ki služijo kmetijski dejavnosti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč odloča o dovolitvi priglašenih del se štejejo:
– vzdrževanje obstoječih objektov, naprav in njihovih delov, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja,
– adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja,
– drvarnice, garaže za en osebni avto, shrambe za vrtno orodje in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– kurniki, zajčniki in drugi manjši objekti z žičnimi ograjami za rejo malih živali, če ležijo v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– tople grede in zaprti cvetličnjaki, če so v sklopu individualnih stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– vrtne in dvoriščne medposestne, lesene in žične ograje do višine največ 1 m, z odmikom 1 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, če so upoštevani odmiki upravljalcev cest in drugih infrastrukturnih objektov, kolikor se vrtne in dvoriščne ograje grade v njihovi neposredni bližini; ograje ne smejo biti polno zidane ali grajene iz odpadnih materialov. Odmik od posestne meje je lahko manjši, če investitor predhodno pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča oziroma v soglasju s sosedom se lahko ograja postavi v mejo,
– oporni in podporni zidovi do višine 1m z odmikom 3 m od javnih prometnih površin in z odmikom 1 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem, s tem, da je temeljna peta zidu v minimalnem odmiku 0,5 m od posestne meje s sosednjim zemljiščem in da ne povzročajo izliv meteornih voda na sosednje zemljišče. Upoštevati se morajo tudi odmiki in pogoji, podani v soglasjih upravljalcev javnih površin in površin namenjenih za vodnogospodarske ureditve. Odmiki so lahko tudi manjši ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč, upravljalcev komunalnih ter ostalih naprav, upravljalcev cest in javnih površin,
– pergole, vrtne ute in nadstreški nad dostopom oziroma dovozom do objektov, nad balkoni in terasami pri individualnih stanovanjskih hišah,
– mali plinski kontejnerji za prodajo gospodinjskega plina velikosti do 10 m3,
– greznice in kapnice locirane neposredno ob obstoječih objektih, s tem, da so greznice triprekatne v neprepustni izvedbi brez izpusta v teren,
– dozidava in povečava dimnikov, sončni kolektorji, vetrolovi, zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah in drugih objektih, strešne okenske odprtine,
– mali rezervoar za tekoči naftni plin do vsebine 2.000 kg,
– tlakovanje in ureditev funkcionalnih zemljišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti,
– spominska obeležja, nadgrobna in druga obeležja in manjši sakralni objekti (kapelice) do tlorisne velikosti 5 m2 bruto površine,
– postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, če ti objekti in naprave z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in da je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje,
– lope za shrambo krme, stelje, poljščin in orodja, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijskih gospodarstev ali potrebam posameznih občanov,
– silosi za krmo živine, če so situirani v sklopu gospodarskega objekta in niso locirani v neposredni bližini sosednjih stanovanjskih objektov ter ne presegajo višine sosednjih objektov,
– rastlinjaki in vse vrste plastenjakov,
– kozolci z lesenimi ali armirano betonskimi stebri enovrstne in dvovrstne izvedbe,
– leseni čebelnjaki, če so locirani izven naselij in znotraj pašnega katastra do velikosti 20 panjev,
– gnojnične jame in gnojišča v neprepustni izvedbi, če niso locirani v neposredni bližini sosednjih stanovanjskih objektov.
Pomožni objekti našteti v prvem odstavku tega člena so lahko leseni ali zidani, temelji objektov pa so lahko pasovni ali točkovani.
Pomožni objekti so lahko locirani kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ob upoštevanju požarnovarstvenih predpisov ali kot samostojni objekti.

Velikost pomožnih objektov oziroma naprav naštetih v prejšnjem členu ne sme presegati naslednjih bruto površin:
– iz tretje, pete, osme, šestnajste, osemnajste, devetnajste in dvajsete alinee do 30 m2,
– iz četrte alinee do 10 m2,
– iz sedemnajste alinee do 30 m2 oziroma do 90 m3 prostornine,
– iz enaindvajsete alinee do 50 m3.

Objekti in naprave oziroma posegi v prostor iz 2. člena tega odloka morajo biti v skladu z namensko rabo zemljišč v prostorskih sestavinah planskih aktov občine ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine.
Objekti in naprave oziroma posegi v prostor iz 2. člena tega odloka ne smejo biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih in z njimi ne smejo biti prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb.
Gradnja pomožnih objektov in naprav ter posegov v prostor iz 2. člena tega odloka je možna, če le-ti:
– ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
– ne potrebujejo novih trajnih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte ali naprave,
– zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega in drugega gradbeno-tehničnega preverjanja.

Pomožni objekti in naprave ter posegi v prostor iz 2. člena tega odloka, se smejo graditi pod naslednjimi pogoji:
– da niso locirani med prometno površino in obstoječo gradbeno linijo, razen če so oddaljeni najmanj 4 m od prometne površine oziroma je pridobljeno soglasje pristojnega organa za promet za manjši odmik, ter da niso locirani v preglednostnem trikotniku križišča,
– da niso locirani na komunalnih, energetskih in drugih infrastrukturnih vodih,
– da so oddaljeni najmanj 3 m od posestne meje s sosednjimi zemljišči, izjemoma je lahko odmik manjši, če je pridobljeno pismeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča,
– da so objekti pritlični in oblikovno prilagojeni obstoječim objektom,
– da se pri odmiku od sosednjih objektov upoštevajo predpisi o varstvu pred požarom,
– da se pri oblikovanju in izboru gradbenega materiala prilagajajo krajinskim in oblikovnim značilnostim območja,
– da se ne bodo uporabljali in opremljali za bivalne namene.
Določila tega člena se smiselno uporabljajo glede na vrsto objekta oziroma posega, ki je predmet postopka.

Investitor, ki namerava izgraditi objekte ali kako drugače poseči v prostor po določilih iz 2. člena tega odloka mora pred pričetkom del le-to priglasiti pri pristojnemu upravnemu organu za urejanje prostora na podlagi 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93).

Vloga za priglasitev del mora vsebovati:
– opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, ki naj vsebuje tehnični opis, višino objekta, naklon strešin, uporabljeni material ter konstrukcijske rešitve,
– kopijo katastrskega načrta z vrisom predvidene lokacije objekta in odmikom sosednjih parcel,
– skico objekta z dimenzijami, vrisanimi odprtinami ter položajem glede na obstoječ objekt,
– zemljiškoknjižni izpisek oziroma dokazilo o razpolaganju z zemljiščem na katerem naj bi objekt stal,
– soglasje lastnika sosednjega zemljišča, kadar je oddaljenost od posestne meje manjša od 3 m,
– če gre za začasni objekt, pa tudi datum, do katerega bo ta objekt stal.
Za gradnjo cestnih priključkov je potrebno priložiti še soglasje upravljalca ceste.
Pristojni upravni organ, ki obravnava vlogo, glede na vrsto objekta in posega, v postopku določi, katera mnenja in soglasja pristojnih organov in organizacij je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe.

Pristojni upravni organ mora izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi pravilno sestavljene in popolne vloge za priglasitev.
Investitor ne sme začeti priglašenih del brez odločbe iz prejšnjega odstavka.
Izdana odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo veljavnost, če investitor ne začne s priglašenimi deli v enem letu po prejemu odločbe.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpekcija za okolje in prostor pri Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, enota Kočevje.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.