Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), četrtega odstavka 4. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa vnos snovi v tla pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer, ter vnos snovi pri namakanju rastlin in pri gnojenju, zlasti pa mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi z vnosom.
Ta uredba velja za vse vrste tal na območju Republike Slovenije.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Vnos snovi v tla ali na tla (v nadaljnjem besedilu: vnos snovi) je izpuščanje, oddajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi ali rastlinskih hranil pri vnašanju blata čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug in jezer (v nadaljnjem besedilu: mulji), pri namakanju rastlin ali pri gnojenju z živinskimi ali rudninskimi gnojili. Izraža se v masnih enotah na površino tal.
2. Letni vnos snovi v tla je vnos snovi v tla v obdobju enega koledarskega leta.
3.1. Mejna vrednost letnega vnosa nevarnih snovi v tla je količina letnega vnosa pri kateri so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.
3.2. Mejna vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil pri gnojenju tal je količina letnega vnosa, ki še ne presega rastlinam potrebnega naravnega krogotoka hranil.
4. Nevarne snovi so snovi ali skupine snovi, ki se vnašajo v tla z blati čistilnih naprav, kompostom ali muljem ali pri namakanju rastlin in ki zaradi svojih lastnosti, količine ali gostote negativno vplivajo na rabo tal ali na kakovost podtalnice.
5. Rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij v živinskih in rudninskih gnojilih, v blatu čistilnih naprav in v kompostu.
6. Parameter vode za namakanje rastlin je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, elektroprevodnost ali gostota snovi ali mikrobiološka lastnost vode za namakanje rastlin.
7. Blato čistilne naprave (v nadaljnjem besedilu: blato) je odpadek, ki nastane po čiščenju odpadne vode v čistilnih napravah ali ostaja kot blato ob praznjenju greznic za odpadno vodo iz gospodinjstev.
8. Kompost je proizvod nadzorovane biooksidativne razgradnje organske snovi v trdni obliki, razen komposta, ki nastaja pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti ter komposta iz gospodinjskih organskih odpadkov, ki ga pripravlja za lastno uporabo fizična oseba ali pravna oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost.
Kompost je po vsebnosti nevarnih snovi kompost z omejeno in kompost z neomejeno uporabo.
9. Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.
10. Povzročitelj obremenitve je vsaka oseba, ki vnaša v tla nevarne snovi zaradi rabe in izkoriščanja tal pri vnosu blata, komposta ali mulja in pri namakanju. Povzročitelj obremenitve je tudi vsaka oseba, ki pri gnojenju vnaša rastlinska hranila v količinah, ki presegajo mejno vrednost letnega vnosa rastlinskih hranil.
11. Tla so po teksturi lahka, srednje težka in težka. Lahka tla so peščena, peščeno-ilovnata in ilovnato-peščena. Srednje težka tla so peščeno-glinasto-ilovnata, glinasto-ilovnata, ilovnata, meljasto-ilovnata in meljasta. Težka tla so meljasto-glinasto-ilovnata, meljasto-glinasta, peščeno-glinasta in glinasta.
12. Zelena odeja je naravno in sejano travinje ter njive s celoletno pokrovnostjo oziroma strnjeno rastlinsko odejo.
13. Začetno gnojenje je gnojenje pred setvijo ali ob setvi oziroma saditvi rastlin.
14. Dognojevanje je gnojenje med rastno dobo rastlin.
15. Reprezentativni vzorec blata, komposta ali mulja je vzorec, sestavljen iz 10 posameznih podvzorcev, odvzetih pred oddajo oziroma vnosom v tla.
16. Kraško območje je območje podzemnega pretakanja vode, učinkovitega kemičnega raztapljanja kamnin in, kjer so lahko razvite, tudi značilne površinske in podzemne oblike.
17. Število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: število GVŽ) je merilo za vrednotenje obsega reje domačih živali. Ena GVŽ je 500 kg žive teže živali.
II. MEJNE VREDNOSTI
3. člen
Letni vnos nevarnih snovi ne sme presegati mejnih vrednosti za posamezno nevarno snov, določenih v tabeli 1.
Tabela 1: Mejne vrednosti letnega vnosa nevarnih snovi
--------------------------------------------------------------------------
. Mejna vrednost
letnega vnosa
Nevarna snov v kg/ha
--------------------------------------------------------------------------
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd 0,025
baker in njegove spojine, izražene kot Cu 3
nikel in njegove spojine, izražene kot Ni 0,5
svinec in njegove spojine, izražene kot Pb 2,5
cink in njegove spojine, izražene kot Zn 10
živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg 0,025
celotni krom 2,5
šestvalentni krom Cr(6+) 0,25
--------------------------------------------------------------------------
4. člen
Letni vnos rastlinskih hranil pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati mejnih vrednosti za rastlinska hranila, določenih v tabeli 2.
Tabela 2: Mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil z živinskimi gnojili
----------------------------------------------------------------
Rastlinsko hranilo Mejna vrednost letnega vnosa
v kg/ha
----------------------------------------------------------------
dušik (N) 210
fosfor, izražen kot P(2)O(5) 120
kalij, izražen kot K(2)O 300
----------------------------------------------------------------
Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz prejšnjega odstavka, če količina živinskih gnojil, uporabljena v letu dni, ni večja od količine gnojil, ki nastane v tem obdobju pri reji 3 GVŽ, če gre za govedo, oziroma 2 GVŽ, če gre za rejo prašičev ali rejo perutnine.
Obremenitev tal enega hektara kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki nastanejo pri reji drugih vrst domačih živali, ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil iz tabele 2 iz prvega odstavka tega člena, če število GVŽ, izračunano na podlagi podatkov o teži posamezne vrste domače živali iz tabel 7 in 8 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ne presega 3, če gre za rejo domačih živali iz tabele 7, oziroma 2, če gre za rejo prašičev in perutnine iz tabele 8.
5. člen
Letni vnos dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom manjša ali enaka 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti glede na vrsto kmetijske kulture, določenih v tabeli 3.
Tabela 3: Mejne vrednosti letnega vnosa dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode
----------------------------------------------------------
Zap. Mejna vrednost
št. Kmetijska kultura letnega vnosa kg N/ha
----------------------------------------------------------
1 koruza 170
2 ozimna pšenica, ozimna ogrščica 150
3 ozimni ječmen 120
4 ozimna rž, jari ječmen, oves 80
5 krmna pesa, sladkorna pesa 170
6 krompir 170
7 travna deteljna mešanica, travinje 170
8 zelje 170
9 glavnata solata 45
10 kitajsko zelje 90
11 repa, gorčica, oljna repica in drugi dosevki 50
12 hmelj 170
13 grah, bob, detelja in druge metuljnice 30
----------------------------------------------------------
Letni vnos dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode, v katerih je oskrbljenost z mineralnim dušikom večja od 30 kg/ha, ne sme presegati mejnih vrednosti dušika, ki se za posamezno kmetijsko kulturo določijo po enačbi:
MVK = MVK(i) + 30 – B
kjer je:
MVK - mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo, izražena v kg N/ha pri oskrbljenosti z dušikom, ki je večja od 30 kg/ha;
MVKi – mejna vrednost letnega vnosa dušika za posamezno kmetijsko kulturo iz tabele 3, izražena v kg N/ha;
(i) – zaporedna številka kmetijske kulture iz tabele 3;
B – izmerjena vrednost oskrbljenosti z mineralnim dušikom, izražena v kg N/ha.
Količina dušika, ki se vnaša na območjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se določi na podlagi:
– meritev mineralnega dušika v tleh skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla in
– podatkov o količini dušika v živinskih gnojilih iz tabele 9 iz priloge 1 te uredbe, če se rastlinska hranila vnašajo z gnojenjem z živinskimi gnojili.
III. UKREPI V ZVEZI Z VNOSOM NEVARNIH SNOVI IN RASTLINSKIH HRANIL V TLA
Gnojenje
6. člen
Kmetje in kmetijske organizacije (v nadaljnjem besedilu: kmetijska gospodarstva) lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v letnih količinah, pri katerih povprečni letni vnos rastlinskih hranil na tla enega hektara kmetijskih zemljišč ne presega mejnih vrednosti iz 4. člena te uredbe.
Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih zemljišč ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil, kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi kot živinsko gnojilo na lastnih kmetijskih zemljiščih, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti:
– da s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali
– da presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah proda na trgu ali
– da presežke živinskih gnojil odstrani na drug način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
7. člen
Na gozdnih zemljiščih je prepovedano vnašati rastlinska hranila z živinskimi ali rudninskimi gnojili v tla, razen:
– pri presajanju sadik in pri sejanju,
– za spodbujanje in utrjevanje rasti na brežinah ob cestah,
– na površinah, določenih po predpisih o gozdovih za raziskovalne namene.
Na območjih varstvenega pasu za zajem vode je prepovedano gnojiti z živinskimi gnojili tako, da vnos dušika pri začetnem gnojenju in dognojevanju presega 50 kg/ha na lahkih tleh in 80 kg/ha na srednje težkih in težkih tleh.
8. člen
Vnos rastlinskih hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z gnojevko ali gnojnico:
– na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih;
– na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja;
– na stavbnih zemljiščih.
Na nerodovitnih zemljiščih je vnos rastlinskih hranil prepovedan.
9. člen
Kmetijska gospodarstva lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča na območjih varstvenega pasu za zajem vode tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika iz 5. člena te uredbe.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na območjih varstvenega pasu za zajem vode vnos dušika pri gnojenju z živinskimi in rudninskimi hranili ter kompostom z neomejeno uporabo prepovedan v časovnih obdobjih, določenih v tabeli 4, če ni s predpisi o varstvenih režimih na teh območjih določena strožja omejitev vnosa dušika.
Tabela 4: Prepovedi vnosa dušika v tla v posameznih časovnih obdobjih na območjih varstvenega pasu za zajem vode
---------------------------------------------------------------------------------------
Opis prepovedi Trajanje prepovedi
---------------------------------------------------------------------------------------
1. Prepoved gnojenja z Zemljišča z zeleno odejo:
gnojnico, gnojevko in – na lahkih tleh od 15. 10. do 31. 1.
kompostom z neomejeno – na srednje težkih in težkih tleh od
uporabo 15. 11. do 15. 1.
Druga zemljišča (njive):
a) z zaoravanjem žetvenih ostankov
– na lahkih tleh od 1. 10. do 15. 2.
– na srednje težkih in težkih tleh od 15. 10. do 31. 1.
b) brez zaoravanja žetvenih ostankov
– od spravila posevkov do 15. 2.
2. Prepoved gnojenja njiv Njive brez dosevkov:
s hlevskim gnojem
– lahka tla: od spravila posevkov do 15. 2.
– srednje težka in težka tla: od spravila posevkov
do 31. 10.
3. Prepoved gnojenja z Zemljišča z zeleno odejo od 15. 10. do 31. 1.
rudninskimi gnojili, ki
vsebujejo dušik Druga zemljišča: od spravila posevkov do 15. 2.
---------------------------------------------------------------------------------------
Od žetve do začetka trajanja prepovedi iz tabele 4 iz prvega odstavka tega člena količina dušika, ki se sme vnesti v tla na območjih iz prvega odstavka tega člena, ne sme presegati 40 kg/ha.
Na območju vodnega zajetja ali na razdalji do 200 m od objekta za zajem vode sta vnos dušika in preoravanje travinja prepovedana.
10. člen
Vnos blata, komposta z omejeno uporabo ali mulja je prepovedan:
– na območju varstvenega pasu za zajem vode,
– pri pridelavi rastlin za neposredno prehrano ljudi,
– na travnikih in pašnikih, razen jeseni po zadnji košnji oziroma paši,
– na tleh, nasičenih z vodo, zasneženih ali zamrznjenih,
– na nagnjenih zemljiščih, kjer je nevarnost površinskega odplakovanja,
– na njivah s krmnimi poljščinami (koševinami), razen po zadnji košnji ali paši,
– na kraških območjih in v močvirjih in barjih,
– v narodnih parkih,
– na gozdnih zemljiščih,
– na stavbnih zemljiščih.
Vnos komposta z neomejeno uporabo je dovoljen na podlagi dovoljenja iz 11. člena te uredbe.
11. člen
Vnos blata, komposta ali mulja, ki ni določen v 10. členu te uredbe, je dopusten le, če povzročitelj obremenitve, ki je lastnik ali upravljavec čistilne naprave ali kompostarne oziroma je investitor posega v prostor, ki se nanaša na rečno strugo ali jezero, za to pridobi dovoljenje.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za okolje, za določeno zemljišče, če:
– gostota snovi v tleh, na katera se nanaša dovoljenje, ne presega mejnih imisijskih vrednosti za snovi v tleh skladno s predpisi o mejnih imisijskih vrednostih za tla,
– vsebnost nevarnih snovi v blatu, kompostu ali mulju ne presega vrednosti, določenih v tabeli 5,
– sta blato ali kompost prečiščena tako, da ne vsebujeta patogenih črevesnih bakterij (Salmonella, Schigella) ter ne vsebujeta živih jajčec parazitov.
Tabela 5: Vsebnost nevarnih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki se vnašajo v tla
-------------------------------------------------------------------------
. Kompost z Blato čistilne
neomejeno naprave, kompost z
uporabo omejeno uporabo
ali mulj
Nevarna snov (mg/kg suhe snovi) (mg/kg suhe snovi)
-------------------------------------------------------------------------
kadmij in njegove spojine, 1 5
izražene kot Cd
baker in njegove spojine, 100 600
izražene kot Cu
nikelj in njegove spojine, 30 80
izražene kot Ni
svinec in njegove spojine, 120 500
izražene kot Pb
cink in njegove spojine, 400 2000
izražene kot Zn
živo srebro in njegove spojine, 1 5
izražene kot Hg
celotni krom 100 500
šestvalentni krom Cr(6+) 25 50
-------------------------------------------------------------------------
Vlogi za izdajo dovoljenja mora povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena priložiti:
– podatke o vsebnosti nevarnih snovi, rastlinskih hranil in organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju, ki ne smejo biti starejši od 3 mesecev, in
– strokovno oceno o največji količini blata, komposta ali mulja, ki se sme vnesti v enem letu glede na pedološke lastnosti tal.
Kadar podatkov o vrsti in gostoti snovi v tleh ni, povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena vlogi za izdajo dovoljenja priloži tudi podatke o gostoti (imisija) nevarnih snovi v tleh na zemljišču, na katero se nanaša dovoljenje iz drugega odstavka tega člena. Te podatke mora povzročitelj obremenitve pridobiti na način, določen s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla.
Dovoljenje iz drugega odstavka tega člena se izda največ za 1 leto.
12. člen
V strokovni oceni iz 10. člena te uredbe se določi največja količina blata, komposta ali mulja na podlagi podatkov o prečiščenosti blata ali komposta, vsebnosti nevarnih snovi, rastlinskih hranil in organskih snovi v blatu, kompostu ali mulju in njihovi pH vrednosti, tako da:
– ne presega 3 t suhe snovi na hektar,
– ne pride do zbitosti tal in
– pri dolgoletni uporabi blata, komposta ali mulja ne bo prizadeta trajna rodovitnost tal na zemljišču.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se pridobijo z meritvami, ki se opravljajo tako, kot je določeno s predpisi o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla.
Strokovno oceno iz prvega odstavka tega člena lahko izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
13. člen
Povzročitelj obremenitve iz 11. člena te uredbe mora voditi evidenco o vnosu blata in komposta v tla.
Evidenca iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o:
– izvoru blata ali komposta,
– zemljišču iz katastra, kjer sta bila blato ali kompost vnesena,
– količini vnesenega blata ali komposta,
– vsebnosti nevarnih snovi v blatu ali kompostu, ki sta bila vnesena na posamezno zemljišče.
Evidenco iz prvega odstavka tega člena je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.
Povzročitelj obremenitve iz prvega odstavka tega člena vodi evidenco o vnosu blata čistilne naprave v tla v skladu s poslovnikom za obratovanje čistilne naprave po predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, ki jo dopolni s podatki iz druge, tretje in četrte alinee drugega odstavka tega člena.
Namakanje rastlin
14. člen
Za namakanje rastlin je prepovedano uporabljati vodo, pri kateri:
– vsebnost težkih kovin presega mejne imisijske vrednosti za težke kovine v vodah III. kakovostnega razreda in
– parametri vode za namakanje rastlin presegajo mejne vrednosti iz tabele 6.
Tabela 6: Mejne vrednosti parametrov vode za namakanje rastlin
-----------------------------------------------------------------------------
Parameter vode za namakanje rastlin Mejna vrednost
-----------------------------------------------------------------------------
temperatura 35 °C
vsebnost suspendiranih snovi 100 mg/l
vsebnost raztopljenih snovi 2000 mg/l
elektroprevodnost 2000 µS/cm
nitrati - pri večjih vrednostih od mejne je
njihovo vsebnost treba upoštevati v gnojilni
bilanci 10 mg/l
vsebnost natrija (Na) 5 mg/l
vsebnost klora (Cl) 10 mg/l
mikrobiološka lastnost vode za namakanje:
a) namakanje rastlin, katerih deli se uživajo 1000 skupnih koliformnih
surovi ali prekuhani (razen pri namakanju s bakterij MPN/l
kapljači)
b) namakanje rastlin za predelavo 200.000 skupnih koliformnih
bakterij MPN/l
-----------------------------------------------------------------------------
Na območju vodnega zajetja je namakanje rastlin prepovedano.
15. člen
Kadar je za gradnjo ali rekonstrukcijo naprave za namakanje rastlin treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, mora investitor tega posega k vlogi za dovoljenje za poseg v prostor priložiti tudi strokovno oceno o vplivu vnosa snovi v tla na podtalnico in površinske vode zaradi intenzivnejše kmetijske dejavnosti na namakanih zemljiščih in podatke o vsebnosti nevarnih snovi v tleh, ki se namakajo, razen za posege, pri katerih se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izdela pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi zakona pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
IV. NADZOR
16. člen
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, nad izvajanjem določb 9., 10., 11., 13., 14. in 15. člena te uredbe pa tudi inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in inšpektorji, pristojni za zdravstveno varstvo prebivalstva.
V. KAZENSKE DOLOČBE
17. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če ravna v nasprotju z določbami 6. do 10. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami prvega odstavka 11. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami 13. do 15. člena.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen
Kmetijska gospodarstva morajo:
– v treh letih po uveljavitvi te uredbe uskladiti gnojenje na območjih varstvenega pasu za zajem vode z določbami prvega in drugega odstavka 9. člena te uredbe,
– v petih letih po uveljavitvi te uredbe uskladiti gnojenje na lastnih kmetijskih zemljiščih z živinskimi gnojili ter ravnanje s presežki živinskih gnojil z določbami 6. člena te uredbe in
– v petih letih po uveljavitvi te uredbe uskladiti in skladno s predpisi o urejanju gnojišč in greznic urediti skladišča živinskih gnojil.
19. člen
Do določitve pooblaščenih pravnih in fizičnih oseb za izdelavo poročil o vplivih na okolje lahko strokovno oceno iz 12. člena te uredbe izdeluje Kmetijski inštitut Republike Slovenije ali Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.
20. člen
Do izdaje predpisa o obratovalnem monitoringu pri vnosu snovi v tla se za meritve parametrov tal, blata, komposta in mulja po tej uredbi uporabljajo določbe pravilnika o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 7/90).
21. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati določbe 12. in 13. člena uredbe o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90).
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati določbe 4. člena pravilnika o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 7/90).
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-03/96-5/1-8
Ljubljana, dne 7. novembra 1996.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
PRILOGA 1
Tabela 7: Teža posamezne vrste domače živali ter število GVŽ na
posamezno žival
-----------------------------------------------------------------
domača žival GVŽ/žival povprečna teža v kg
-----------------------------------------------------------------
krave oziroma telice, 500 kg 1,0 500
žive teže
goveji pitanci in voli 1,0 500
biki 1,4 700
teleta, pitanci 0,4 200
mlado govedo, 1-2 leti 0,7 350
teleta 0,15 75
konji 1,2 600
žrebeta 0,5 250
ovce in koze 0,1 50
-----------------------------------------------------------------
Tabela 8: Teža posamezne vrste domače živali ter število GVŽ na
posamezno žival
-----------------------------------------------------------------
domača žival GVŽ/žival povprečna teža v kg
-----------------------------------------------------------------
plemenske svinje 0,34 170
plemenski merjasci 0,34 170
prašičji pitanci 0,13 65
tekači 0,032 15,5
pujski 0,007 3,5
perutnina 0,005 2,5
-----------------------------------------------------------------
Tabela 9: Količina dušika v živinskih gnojilih, ki se pridobi na
leto pri reji posamezne domače živali, preračunano na GVŽ
-----------------------------------------------------------------
vrsta domače živali N (v kg na leto)
-----------------------------------------------------------------
govedo 70
prašiči 85
perutnina 75
-----------------------------------------------------------------
