Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
1. člen
V uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94) se za 7. členom doda nov 7a. člen), ki se glasi:
“7a. člen
(mejne vrednosti za zmes odpadnih plinov)
Mejne koncentracije snovi za zmes odpadnih plinov se uporabljajo v primeru, kadar se odpadni plini dveh ali več virov onesnaževanja izpuščajo skozi skupni odvodnik brez skupne čistilne naprave in za najmanj enega od teh virov onesnaževanja emisijo snovi v zrak ureja poseben predpis.
Mejna koncentracija snovi iz prejšnjega odstavka se izračuna na naslednji način:
Računska vsebnost kisika se v primeru iz prvega odstavka tega člena izračuna na naslednji način:
kjer pomenijo:
MEV(zmesi) mejna koncentracija snovi za zmes odpadnih plinov,
MEV(i) mejna koncentracija snovi, določena za
posamezen vir onesnaževanja,
O(2N,zmesi) računska vsebnost kisika zmesi odpadnih
plinov,
O(2N,i) računska vsebnost kisika za odpadne pline
posameznega vira onesnaževanja,
Q(i) delež volumenskega pretoka odpadnih plinov,
ki ga prispeva posamezen vir onesnaževanja,
Q volumenski pretok zmesi odpadnih plinov.
V izračunu mejne koncentracije snovi iz drugega odstavka tega člena se za mejno vrednost koncentracije snovi MEVi upošteva vrednost 0, če s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za takšen vir onesnaževanja mejna vrednost za snov, ki je predmet izračuna, ni določena.
V izračunu računske vsebnosti kisika iz tretjega odstavka tega člena se za računsko vsebnost kisika za posamezen vir onesnaževanja upošteva vsebnost kisika, ki jo ta vir onesnaževanja običajno dosega, če s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za takšen vir onesnaževanja računska vsebnost kisika ni določena.
Če gre za zmes odpadnih plinov dveh ali več kurilnih naprav ali motorjev z notranjim izgorevanjem ali turbin, se v izračunu mejne koncentracije snovi upoštevajo deleži vhodne toplotne moči posameznih naprav, v primeru mešane kurjave pa deleži vhodne toplotne moči, ki jih prispevajo goriva, ki zgorevajo v napravi z mešano kurjavo.
Mejna koncentracija snovi v zmesi odpadnih plinov iz dveh ali več naprav iz prejšnjega odstavka ali za odpadne pline kurilne naprave z mešano kurjavo se izračuna na naslednji način:
Računska vsebnost kisika se v primerih iz prejšnjega odstavka izračuna na naslednji način:
kjer pomenijo:
MEV(zmesi) mejna koncentracija snovi za zmes odpadnih plinov,
MEV(i) mejna koncentracija snovi, določena za
posamezno napravo oziroma za posamezno
gorivo, ki zgoreva v kurilni napravi z mešano kurjavo,
O(2N,zmesi) računska vsebnost kisika zmesi odpadnih plinov,
O(2N,i) računska vsebnost kisika za odpadne pline
posamezne naprave oziroma računska
vsebnost kisika, določena za posamezno
gorivo, ki zgoreva v kurilni napravi z mešano kurjavo,
Q(e,i) vhodna toplotna moč posamezne naprave
oziroma delež vhodne toplotne moči, ki ga
prispeva posamezno gorivo k skupni vhodni
toplotni moči kurilne naprave z mešano kurjavo,
Q(e) skupna vhodna toplotna moč naprav oziroma
skupna vhodna toplotna moč goriv, ki
zgorevajo v kurilni napravi z mešano kurjavo.”
2. člen
V 11. členu se besedilo drugega odstavka spremeni, tako da se glasi:
“Vrste organskih spojin iz prejšnjega odstavka in pogoji v zvezi z njihovo emisijo se določijo v strokovni oceni iz 13. člena te uredbe oziroma v okoljevarstvenem soglasju.”
3. člen
Besedilo 13. člena uredbe se spremeni, tako da se glasi:
“Nov ali rekonstruiran vir onesnaževanja mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
– emisija snovi v zrak ne sme biti čezmerna,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi za zmanjševanje emisije snovi v zrak skladno s predpisi.
Za vir onesnaževanja iz prejšnjega odstavka, pri katerem se na podlagi zakona presojajo vplivi na okolje, se skladnost s pogoji iz prejšnjega odstavka ugotavlja v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
Za vir onesnaževanja iz prvega odstavka tega člena, za katerega okoljevarstveno soglasje ni potrebno, mora investitor v zahtevi za dovoljenje za poseg v prostor kot osnovne podatke o namenu in zmogljivosti vira onesnaževanja posredovati tudi strokovno oceno emisije snovi v zrak ter predvidenih ukrepov za njeno zmanjšanje.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka izdela pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.”
4. člen
V 20. členu se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
“4. Naprave za pridobivanje žveplovih oksidov, žveplove kisline in oleuma
Pri napravah za pridobivanje čistega žveplovega dioksida z utekočinjanjem je treba odpadne pline odvajati na napravo za proizvodnjo žveplove kisline ali čistiti v čistilnih napravah.
Učinek čiščenja žveplovega dioksida v odpadnih plinih mora biti:
– pri postopkih z dvojno katalizo najmanj 99%. Če koncentracija žveplovega dioksida v vstopnih plinih stalno presega 8 vol%, mora biti učinek čiščenja pri spreminjajoči koncentraciji žveplovega dioksida v vstopnih plinih najmanj 99,5% in pri stalno enaki koncentraciji žveplovega dioksida v vstopnih plinih najmanj 99,6%,
– pri kontaktnem postopku brez vmesne absorpcije in s koncentracijo žveplovega dioksida v vstopnih plinih manjšo kot 6 vol% najmanj 97,5%. Emisije žveplovega dioksida in žveplovega trioksida je treba zmanjšati z uporabo pralnika na amoniak,
– pri mokri katalizi najmanj 97,5%.
Če je koncentracija žveplovega dioksida v vstopnih plinih stalno enaka, je mejna koncentracija žveplovega trioksida 60 mg/m3, v drugih primerih pa 0,12 g/m3.”
5. člen
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:
“25a. člen
(strokovna ocena)
Do uveljavitve predpisa o vrstah posegov v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, se izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 13. člena te uredbe za vse vire onesnaževanja ugotavlja na način, določen v tretjem odstavku 13. člena te uredbe.
Do določitve pooblaščenih oseb iz četrtega odstavka 13. člena te uredbe strokovno oceno iz tretjega odstavka 13. člena te uredbe izdela Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.”
6. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-05/94-2/14-8
Ljubljana, dne 7. novembra 1996.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
