Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter 17. in 70. člena statuta Občine Brežice (Uradni list SRS, št. 38/95) je Občinski svet občine Brežice na 24. seji dne 17. 10. 1996 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za naselje Kapele v Občini Brežice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Kapele v občini Brežice, ki ga je izdelala AREA d.o.o. Cerknica, podjetje za prostorski, gradbeni, računalniški in poslovni inženiring, v oktobru 1994 (osnutek) in avgustu 1996 (predlog), pod številko 94/IX – 234.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– pregled potrebnih posegov
– besedilo odloka
Grafični del:
1. Izvleček iz dolgoročnega plana
2. Ureditveno območje naselja M 1 : 5000
3. Programska zasnova (namenska raba) M 1 : 2000
4. Programska zasnova (usmeritve izvajanja) M 1 : 2000
5. Obstoječe stanje M 1 : 1000
6. Posegi M 1 : 1000
7. Namenska raba M 1 : 1000
8. Ureditvena situacija M 1 : 1000
9. Funkcionalne rešitve M 1 : 1000
10. Oblikovalske usmeritve M 1 : 1000
11. Idejne rešitve prometa M 1 : 1000
12. Nova povezovalna cesta M 1 : 1000
13. Idejne rešitve infrastrukture
(kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon) M 1 : 1000
3. člen
Prostor, ki je opredeljen z območjem UN KAPELE vključuje osrednji del naselja Kapele, oziroma naslednje prostorsko planske celote: KP, KZ, KS1, KS2, KS3, KS4, KS5, KC1, KC2 in KR (delitev po Programskih zasnovah).
4. člen
Območje programskih zasnov za ureditveni načrt naselja KAPELE obsega naslednje parcele ali dele parcel:
K.O. KAPELE:
*1, 15, 26/1, 26/2, *27, 27, 28/1, 28/2, 28/3, 30/1, *30/3, 31/1, 31/2, *36, 39, *42, *50, *51, 56, 57, *57, *58/1, *83, 86, 87, 89, 94/1del, 94/2, *95, *96, 97del, *100, 101/1, 101/2, 101/3, *102, *103/2, *104, *106, 108/1, 108/3, 109/1, 109/2, *109, *110, 111/1, 111/2, 112, *124, *125, 126, *126, 127, *127, *128, *131, *132, 132/1, 134, *134, 137del, 138, 140del, *140, *141, *142, *144, *145, *146, 147del, *147, 148, *148, 150/1, 150/2, 154, 155, 158, 159, 160, 162, 165, 168, 169, 170, 171, 172, 173/1, 173/2, 177del, 179, 180del, 183, 184, 185, 186del, 189del, 190, 191, 197, 204del, 205, 207/1, 207/2, 212, 218/1, 219, 384, 385, 389/1, 389/2, 390 del, 395, 400del, 409/1, 409/2del, 410/1, 410/2, 411, 414, 415/1, 415/2, 415/3, 416/1, 416/2, 417/1, 417/2, 417/3, 417/4, 418, 419/1, 419/2, 419/3, 422/1, 422/2, 425/1, 425/2, 425/3, 426/1, 426/2, 427, 428, 432/1, 435, 436, 437, 438/1, 449, 450/1, 450/2, 451, 452, 455del, 456, 458, 462del, 463, 465, 466, 504, 505, 507/1, 507/2, 509/1, 509/2, 510, 512/1, 512/2, 512/3, 512/4, 512/5, 516, 518/1, 518/2, 519, 520, 522/1, 522/2, 524, 525, 527/1, 528/1, 528/2, 530, 534, 535, 539del, 542, 565, 567, 568/1, 568/2, 570del, 581, 582/2del, 583/1del, 583/4del, 597/1, 597/2, 597/3, 598, 604, 605, 606/1, 606/2, 609, 611, 612, 613/1, 613/2, 632/1, 632/3, 634/1, 634/2, 634/4, 743/1, 743/2, 744/1, 744/2, 748del, 750, 751/1del, 751/2, 752/1, 752/2, 753, 763, 765del, 766, 770.
II. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI IZRABE
5. člen
Površine območja urejanja so namenjene predvsem stanovanjsko-agrarni dejavnosti naselja Kapele z dopolnitvijo nekaterih centralnih dejavnosti. Vzdolžno naselje ob cesti sestavljeno iz osnovne grebenske osi od župnijske cerkve do kapele in njenih dveh priključkov iz severno zahodne strani. Obcestna pozidava je zelo raznolika, ki jo z usmerjanjem želimo preoblikovati v enoten namensko pester organizem.
Že oblikovan trg z javnimi objekti je potrebno dopolniti in delno korigirati.
Površine obsegajo:
– centralni del ob cerkvi, župnišču, šoli in gasilskemu domu
– obstoječa pozidava na padajočem terenu na dostopu v naselje iz smeri Globoko (dopolnitev gradnje na zahodnem delu ceste)
– obcestna grebenska pozidava z dopolnitvijo uličnega niza in centralnimi programi: (trgovine, turistične dejavnosti na domačijah, območje rekreacijskih površin)
– nova pozidava na povezovalni cesti (individualne stanovanjske hiše z dopolnilnimi dejavnostmi)
– severozahodni krak obstoječe stanovanjsko agrarne pozidave.
Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in izhodišča temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu prostora, v zasnovi preoblikovanja v centralno naselje večih zaselkov s specifičnim podeželskim programom.
Po organizacijski zasnovi je naselje zasnovano na glavne morfološke enote, ki predstavljajo tudi več ali manj homogene funkcionalne sklope.
6. člen
Za realizacijo predvidenih posegov je potrebno predvsem zapolniti stegnjeno obcestno pozidavo, jo gabaritno uskladiti in delno preoblikovati v enotni koncept. Potrebno je tudi odstraniti nekatere gospodarske objekte, ki zapirajo preglednost in dobro manipulacijo na dvoriščih domačij.
Ureditve po prostorskih celotah
7. člen
KC1 center del naselja KAPELE
Osrednji trg je nujno ohraniti z omejenim prometom v območju med cerkvijo, šolo in gostinskim objektom. Na nasprotni strani sta gasilski dom in župnišče, ki je potrebno temeljite prenove. V zaledju je možno izvesti dopolnilno gradnjo s stanovanjsko-poslovnimi funkcijami.
Šoli se dozida telovadnica in manjkajoči učni prostori s prostori varstvene enote. Z dozidavo je potrebno urediti tudi zunanje površine in urediti nov dovoz ter dostop do pokopališča in stanovanjskih objektov v zaledju šole.
Na skrajnem robu ostane prosta zelena površina, ki jo utrdimo v travnati plato nekoliko pod nivojem ceste in jo namenjamo zunanjim večjim prireditvam. Ta komleks je dolgoročno predviden za gradnjo nove šole, enote vrtca s športno dvorano za potrbe celotne krajevne skupnosti s pripadajočimi zunanjimi športno-rekreacijskimi površinami. Ločnico do ceste izvedemo kot gosto polvisoko grmičasto ozelenitev.
8. člen
KC2 stanovanjska pozidava
Obcestna stegnjena pozidava je po svoji zasnovi in namenu zelo raznolika. Usmeritve so popolnitev niza z dopolnilno gradnjo in dozidavami k obstoječim objektom. Tudi programsko naj bodo objekti pretežno namenjeni poleg stanovanjski funkciji še oskrbovalnim in dopolnilnim dejavnostim. Dovozi do posameznih objektov so iz glavne ceste.
Jugovzhodna pozidava naj ne izstopa od obstoječih vertikalnih gabaritih. Za severozahodno pozidavo še zlasti za novogradnjo (poslovni objekti, tenis igrišče, itd.) pa naj se kota spusti pod cesto, saj le tako ohranjamo poglede širšega prostora.
9. člen
KS1, KS2, KS3, KS5 in KS8 stanovanjska gradnja
Območja so pretežno domačije (več objektov). Znotraj domačij je potrebno formirati pregledna dvorišča (gnojišča) in urediti primerne in varne dostope. Posamezne domačije imajo še možnost dozidav in nadzidav v konceptu domačije kot gruče, kar je razvidno iz grafičnih prilog. V prilogah so tudi opredeljeni objekti, ki naj ohranjajo identiteto ljudske arhitekture na nivoju detajla (vodnjaki).
10. člen
KS4 nova zazidava POVEZOVALNA CESTA
(stanovanjske hiše z dopolnilno dejavnostjo)
Formira se nova pozidava na zaledju obstoječih pozidanih površin. Individualna gradnja je namenjena stanovanjem z dopolnilno dejavostjo, ki ne onesnažuje bivalnega okolja.
Objekti se napajajo z novo dovozno povezovalno cesto. Za obiskovalce območja je potrebno zagotoviti potrebna parkirišča za posamezno dejavnost znotraj dvorišč.
Ob vstopu s spodnje strani na novo povezovalno cesto se ohranja spomeniško varovana domačija kot celota. Pred vsemi posegi na domačiji je potrebno izdelati projekt prenove na podlagi konzervatorskih izhodišč ter pridobiti soglasje spomeniško varstvene službe.
11. člen
KS6 in KS7 dopolnitev niza DOSTOP V NASELJE
(stanovanjska pozidava)
Prosta travnata površina ob cesti nudi možnost zapolnitve z objekti, ki so lahko stanovanjski v okviru domačij ali z drugo dopolnilno dejavnostjo. Zaradi varnejših dostopov na cesto so oblikovani skupni dovozi.
12. člen
KS8 nadaljevanje niza DOSTOP V NASELJE
(stanovanjska pozidava)
Prosta površina na zaledni strani glavne komunikacijske osi nudi možnost izgradnje novih stanovanjskih objektov ob novi napajalni cesti, ki teži k povezovanju obstoječih krakov naselja. V okviru domačij je poleg stanovanjske funkcije lahko dodana tudi dopolnilna dejavnost.
13. člen
KZ zelenica s parkovno ureditvijo
V centralnem delu je že izvedena parkovna ureditev. Zaradi dograditve šole in ureditve minimalnih igrišč ob šoli za potrebe vrtca je nujno prilagoditi tudi obstoječo parkovno ureditev, ki naj ima za izhodišče bolj funkcionalno zasnovo (potrebe po soncu in senci) ter izbor prilagojen avtohtonim vrstam.
14. člen
KR prostorska cezura – rekreacijska površina
Danes je ob cesti še prosta površina, ki odpira pogled proti severu. Kot cezuro jo želimo v prostoru tudi očuvati. Prostor namenjamo rekracijskemu objektu, ki naj leži nekoliko pod cesto. Potrebno je urediti normalen dostop ter dovoz in zagotoviti primerno število parkirnih mest. Ob igriščih je možno zgraditi servisni objekt z garderobami in sanitarijami.
15. člen
KPR proste površine kot prostorske cezure
Območje intenzivnih sadovnjakov znotraj naselja ohranjamo kot površino v prvotni rabi. S tem tudi dosežemo boljšo orientacijsko preglednost širšega prostora s specifičnimi pogledi v smeri proti zahodu.
16. člen
KP pokopališče
Na samem robu naselja je obstoječe pokopališče. Po predvidevanjih bo potrebna širitev v smeri proti zahodu na območje, ki je izven ureditvenega območja naselja. Z dozidavo šole se uredi nova pot za sprevode iz cerkve do pokopališča. Potrebno je urediti tudi primerno ploščad za slovesnosti in gospodarski plato za oskrbo pokopališča. S tekočimi vzdrževalnimi deli se uredi tudi odvodnjavanje meteornih vod.
Hortikulturne ureditve
17. člen
Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Posamezna drevesa na izpostavljenih lokacijah, ki tvorijo naselbinsko identiteto je potrebno skrbno negovati in pomlajevati.
Pri izvedbi UN je potrebno izvesti nove parkovne ureditve ob objektih javnega značaja. S pravilnim izborom visoke in nizke vegetacije moramo formirati ali poudariti značaj posameznega prostora ter obenem doseči kontinuiteto pri zasnovi večjih kompleksov. Projekti zunanje ureditve morajo upoštevati koncept ureditve, ki je razviden iz grafične priloge.
Obvezna je uporaba avtohtonih vrst ozelenitve. Vrste drevja je potrebno zreducirati. Ravne večje rekreacijske površine (športne in rekreacijske) naj bodo zatravljene in ostanejo večinoma prazne, razen višje goste ozelenitve, ki služi ločevanju dejavnosti in njihovim medsebojnim negativnim vplivom.
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
18. člen
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora.
Vsi objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem ter locirani ob glavni prometni povezavi dostopni širši okolici.
19. člen
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.
20. člen
Lociranje novih nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekture kvalitetni okoliški pozidavi, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja.
Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalni možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do –15% (zmanjšanje) pri tem pa je potrebno paziti, da se ulični niz in razmerje mas in geometrije objektov ohranijo.
21. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji, morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenotena.
22. člen
Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je potrebno predložiti skico nameravanega posega.
Kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.
IV. PROMETNE UREDITVE
23. člen
Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni glavni vzdolžni cesti skozi naselje. Vzdolž glavne prometne žile je potrebno zgraditi enostranski hodnik za pešce. Nova zazidava ima novo povezovalno in napajalno cesto, ki se priključuje na obstoječ cestni skelet.
24. člen
Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. S prometnimi znaki in ukrepi je potrebno znižati hitrost skozi naselje.
25. člen
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah. Za potrebe mirujočega prometa je nujno urediti dodatna parkirišča pri objektih javnega značaja, še zlasti pri prenovi in novogradnji.
26. člen
Peš promet je urejen ob vseh prometnih površinah. Naselje po svoji zasnovi omogoča tudi nekatere prečne povezave med prometnicami s peš koridorji, to je med večjimi odprtimi površinami v centru naselja.
V. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
27. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitor sam poskrbi za opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo ter omrežje zvez. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Brežice.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.)
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev.
Oskrba z vodo
28. člen
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno z nadzemnimi hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Odvajanje odpadnih voda
29. člen
Za odvajanje fekalnih voda je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje (dva sistema v dve čistilni napravi). Na kanalizacijski sistem je potrebno postopno priključiti vso obstoječo, novo in dopolnilno gradnjo po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v Občini Brežice in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico.
Energetska oskrba, javna razsvetljava in TV omrežje
30. člen
Potrebno je varovati rezervate daljnovodov. Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja
– upravljalec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo dovoljenja.
Na območju ureditvenega načrta za naselje Kapele sta dve jamborski trafo postaji. Pri rekonstrukcijah omrežja je potrebno fazno vse zračne elektro vode zamenjati s kabelsko kanalizacijo.
Ob glavni cesti in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja. Trasa je vrisana v grafičnih prilogah.
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Omrežje zvez
31. člen
Vse objekte se lahko priključi na javno telefonsko omrežje. Glede na predvidene širitve je potrebno zagotoviti dodatne kapacitete. Priključke objektov se izdela skladno s pogoji upravljalca.
Na območju ureditvenega načrta se zgradi kabelsko kanalizacijo. Jaški PTT kanalizacije se izvedejo v takem razporedu, da je mogoče priti s kabli v najbližja fasadna razvodišča in iz njih nadaljevati priključevanje obstoječih in predvidenih objektov.
Ravnanje z odpadki
32. člen
Komunalni odpadki se odvažajo na občinsko deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljalec odvoza odpadkov. Dostopi do zabojnika morajo biti vedno dostopni s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Brežice.
VI. POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
33. člen
Varstvo zraka
V območju UN ni večjih onesnaževalcev zraka, prav tako tudi predvidena gostota malih kurišč. Z izvedbo UN se število kurišč bistveno ne povečuje. Male kotlovnice naj bodo redno vzdrževane in v maksimalni možni meri obnovljene. Za večje objekte ali posebna kurišča določi pogoje Hidrometeorološki zavod RS.
Pri objektih, ki imajo možnost izgradnje delavnice, je potrebno preveriti možnost prekomernega onesnaževanja zraka.
34. člen
Varstvo pred hrupom
Naselje Kapele je zaradi svoje lege izpostavljeno prometnemu hrupu. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Po maksimalni dolžini ob cesti naj bodo protihrupne ozelenjene bariere.
V stanovanjih ob glavih prometnicah naj ne bodo ob cestni fasadi spalni prostori.
V lokalih v pritličjih večnamenskih objektov niso dovoljene hrupne dejavnosti.
35. člen
Varstvo voda
Meteorne vode z utrjenih površinah (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja.
Pri obrtnih dejavnosti definira pogoje za posamezno dejavnost pristojna inšpekcijska služba.
36. člen
Protipožarna varnost
Pogoji protipožarne zaščite bodo podani v pogojih požarne inšpekcije.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
37. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dokumentacijah.
Poleg določil UN Kapele je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.
Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno mestatvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumantacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad.
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega omrežja ter glavnim vedutam naselja.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
VIII. TOLERANCE
38. člen
Odstopanja in odmike, ki s tem UN niso zajeta, tolmači pristojna občinska upravna organizacija za urejanje prostora, ki jih pred izdajo dovoljenja potrdi pristojni odbor za urbanizem občinskega sveta.
IX. KONČNE DOLOČBE
39. člen
S sprejemom tega odloka za območje urejanja ne veljajo določila splošnih prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 38/87 in 25/88).
Določila odloka o pomožnih objektih je potrebno smiselno prilagoditi tako, da bruto etažna površina vseh objektov na posamezni parceli ne presega bruto 40% velikosti parcele.
40. člen
Ureditveni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam pri Zavodu za prostorsko načrtovanje občine Brežice in pri pristojni inšpekcijski službi.
41. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-78/92-8
Brežice, dne 17. oktobra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Brežice
Alojzij Slavko Sušin l. r.
