Na podlagi četrtega odstavka 28. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za obrambo

Oceno požarne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) morajo izdelati:
1. načrtovalci ukrepov varstva pred požarom pri graditvi in rekonstrukciji objektov, za katere je obvezna izdelava študije požarne ogroženosti;
2. lastniki in uporabniki poslovnih ter industrijskih objektov in
3. lokalne skupnosti pri pripravi načrtov varstva pred požarom v skladu z drugim odstavkom 17. člena zakona o varstvu pred požarom ter pri pripravi načrtov zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s 44. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Oceno ogroženosti izdelajo zavezanci sami oziroma osebe, ki jih za to pooblastijo, v skladu s 14. členom pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95).
Oceno ogroženosti lahko izdela tudi organizacija, ki je registrirana za dejavnost na področju varstva pred požarom in ima zaposlenega vsaj enega delavca z najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim splošnim in posebnim delom strokovnega izpita iz varstva pred požarom.

Pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom na podlagi 23. člena zakona o varstvu pred požarom se metodologija za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti uporablja za splošno ugotavljanje ocene požarne ogroženosti. Za natančnejše določanje ocene požarne ogroženosti pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom se lahko uporabljajo druge računske metode.

Ocena zajema ocenjevanje požarne ogroženosti v okoljih:
– naravnem;
– bivalnem;
– industrijskem, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi;
– industrijskem, obremenjenem z nevarnimi snovmi in v
– prometu.
Izdelovalec mora predhodno preveriti, katera okolja zajema območje, za katero izdeluje oceno. Na podlagi te ugotovitve se izdela ocena za posamezno okolje. Na podlagi posameznih ocen izdela izdelovalec skupno oceno.
Osnova za pripravo ocene sta odločitveni diagram s tabelami v prilogi 1 in preglednica v prilogi 2, ki sta sestavni del tega pravilnika.

Z oceno se ugotavljajo te stopnje požarne ogroženosti posameznega okolja:
1. stopnja 1 – zelo majhna požarna ogroženost;
2. stopnja 2 – majhna požarna ogroženost;
3. stopnja 3 – srednja požarna ogroženost;
4. stopnja 4 – srednja do povečana požarna ogroženost;
5. stopnja 5 – velika požarna ogroženost in
6. stopnja 6 – zelo velika požarna ogroženost.
Na podlagi dobljenih stopenj požarne ogroženosti mora zavezanec načrtovati in izvajati dejanski ogroženosti primerne ukrepe varstva pred požarom.

Izdelovalci si morajo pred začetkom izdelave ocene glede na okolje, za katero jo izdelujejo, zagotoviti:
1. statistične podatke o naseljenosti okolja;
2. podatke o velikosti in namembnosti objektov, ki so v obravnavanem okolju;
3. podatke o oskrbovanosti obravnavanega okolja z vodo za gašenje;
4. podatke o oddaljenosti in kategoriji gasilskih enot v obravnavanem okolju;
5. podatke o vrsti in obremenjenosti industrije z nevarnimi snovmi ter vrsto in količino nevarnih snovi in
6. podatke iz ocene naravnega okolja – gozdov, ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenije.

Oceno v naravnem okolju izdela izdelovalec po naslednjem postopku:
1. metodologija vodi izdelovalca skozi odločitveni diagram do tabel, ki vsebujejo oceno naravnega okolja;
2. izdelovalec mora poznati podatke, navedene v 3., 4. in 6. točki prejšnjega člena;
3. izdelovalec mora vedeti, ali obravnavani gozd spada v kategorijo varovanega gozda;
4. glede na zbrane podatke vodi metodologija izdelovalca v odločitvenem diagramu do tabele 2 ali 6;
5. izdelovalec najprej v pomožni tabeli (tabela 2A ali 6A) določi primarno oceno odvisno od oddaljenosti gasilske enote od obravnavanega območja in osnovne ocene katastrske občine po kategorizaciji Zavoda za gozdove Slovenije;
6. izdelovalec dobi dejansko oceno s tabelo (tabela 2B ali 6B), ki pomeni odvisnost primarne ocene od kategorije gasilske enote.
Izdelovalec vpiše dobljeno oceno v preglednico.

Oceno v bivalnem okolju izdela izdelovalec po naslednjem postopku:
1. metodologija vodi izdelovalca skozi odločitveni diagram do tabel, ki vsebujejo oceno bivalnega okolja;
2. izdelovalec mora poznati podatke, navedene v 1., 2., 3. in 4. točki 6. člena tega pravilnika;
3. glede na zbrane podatke vodi metodologija izdelovalca v odločitvenem diagramu do tabele 8 ali 9;
4. izdelovalec najprej v pomožni tabeli določi primarno oceno, odvisno od gostote naseljenosti od oddaljenosti gasilske enote;
5. izdelovalec dobi dejansko oceno z drugo tabelo, ki pomeni odvisnost primarne ocene od kategorije gasilske enote;
6. v tabeli dobljena dejanska ocena je pravilna kadar je oskrba z vodo za gašenje glede na požarno obremenitev zgradbe zadostna, kadar je oskrba z vodo za gašenje glede na požarno obremenitev zgradbe nezadostna, je dejanska ocena za bivalno okolje za eno stopnjo višja.
Izdelovalec vpiše dobljeno oceno v preglednico.

Oceno v industrijskem okolju, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi, izdela izdelovalec po naslednjem postopku:
1. metodologija vodi izdelovalca skozi odločitveni diagram do tabel, ki vsebujejo oceno industrijskega okolja;
2. izdelovalec mora poznati podatke, navedene v 3., 4. in 5. točki 6. člena tega pravilnika;
3. izdelovalec mora vedeti, ali so v industrijskih zgradbah vgrajene avtomatske stabilne naprave za gašenje požarov, avtomatske naprave za javljanje požara ter prisotne industrijske gasilske enote III. ali IV. kategorije;
4. če so industrijske zgradbe brez zaščite, navedene v prejšnji točki, velja za obravnavano okolje osnovna ocena, vsebovana v tabeli 4.
Če industrijske zgradbe vsebujejo zaščito, navedeno v 3. točki prejšnjega odstavka, veljajo za obravnavano okolje razpredelnice v tabeli 11, kjer je opisano, pod katerimi pogoji se lahko ocena zmanjša za eno stopnjo, pri čemer je postopek naslednji:
– izdelovalec najprej po tabeli 4 določi osnovno požarno ogroženost glede na vrsto industrije;
– nato s pomočjo tabele 11 dokončno določi oceno glede na pogoje, ki dopuščajo zmanjšanje stopnje požarne ogroženosti;
– v sklopu tabele 11 je tudi tabela, ki pove, kolikšna je potrebna količina vode za gašenje glede na požarno obremenitev zgradbe, da je oskrba z vodo zadostna. Če oskrba z vodo ni zadostna, se požarna ogroženost poveča za eno stopnjo.
Izdelovalec vpiše dobljeno oceno v preglednico.

Oceno v industrijskem okolju, ki je obremenjeno z nevarnimi snovmi, izdela izdelovalec po naslednjem postopku:
1. metodologija vodi izdelovalca skozi odločitveni diagram do tabel, ki vsebujejo oceno industrijskega okolja;
2. izdelovalec mora poznati podatke, navedene v 3., 4. in 5. točki 6. člena tega pravilnika;
3. glede na zbrane podatke vodi metodologija izdelovalca v odločitvenem diagramu do tabele 3, 7 ali 10;
4. tabeli 7 in 10 se razlikujeta v vrsti in količini nevarnih snovi. Izdelovalec glede na vrsto in količino nevarne snovi, ki nastopa v procesu, oziroma je na določenem mestu skladiščena, ter na podlagi oddaljenosti objektov od bivalnega okolja, določi oceno zaradi nevarnih snovi;
5. v tabeli 3 so zajete druge nevarne snovi. Izdelovalec določi oceno za to vrsto snovi na podlagi stopnje nevarnih lastnosti snovi. Ocena je navedena za razdalje od 800 do 1000 m od skladiščenja. Snovi, za katere velja posebna zahteva glede na količine in oddaljenosti, so v sklopu tabel 3 tudi poimensko naštete.
Izdelovalec vpiše dobljeno oceno v preglednico.

Oceno v prometu izdela izdelovalec po naslednjem postopku:
1. metodologija vodi izdelovalca skozi odločitveni diagram do tabel, ki vsebujejo oceno prometa;
2. izdelovalec mora poznati podatke, navedene v 3. in 4. točki 6. člena tega pravilnika;
3. izdelovalec mora poznati kakšne povezave in kakšen promet se v obravnavanem okolju pojavljajo;
4. glede na zbrane podatke vodi metodologija izdelovalca v odločitvenem diagramu do tabele 5;
5. izdelovalec nato odvisno od oddaljenost gasilskih enot, ki morajo biti najmanj V., VI. ali VII. kategorije, in od vrste prometnih povezav, določi oceno v prometu;
6. posebna kategorija so prevozi nevarnih snovi, kjer je treba upoštevati norme, ki veljajo pri prevozih nevarnih snovi:
– norme ADR v cestnem prometu;
– norme RID v železniškem prometu;
– norme IATA (DGR) v letalskem prometu in
– norme IMGD v ladijskem prometu.
Izdelovalec vpiše dobljeno oceno v preglednico.

Izdelovalec po določitvi ocen, navedenih v 7., 8., 9., 10. in 11. členu tega pravilnika, uporabi tabelo 1, kjer s preglednico določi skupno oceno po naslednjem postopku:
1. od dobljenih ocen za bivalno okolje in industrijsko okolje, ki je obremenjeno z nevarnimi snovmi, izbere izdelovalec največjo vrednost od obeh določenih in jo uporabi v navpični koloni;
2. od dobljenih ocen za naravno okolje, industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi, in v prometu, izbere izdelovalec največjo vrednost od treh določenih in jo uporabi v vodoravni koloni;
3. presečišče obeh vrednosti faktorjev je končna skupna ocena, označeno z eno izmed šestih stopenj.

Zavezanci iz 1. člena tega pravilnika morajo pripraviti oceno v skladu s tem pravilnikom v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Ocene se morajo obnoviti vedno, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.