Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 52/93, 56/93, 71/93), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) in 29. člena statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 34/95), je Občinski svet občine Vrhnika na seji dne 7. 11. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za pretočni bazen meteornih vod na Lošci, ki ga je izdelal Primis Vrhnika, d.d., pod št. 27/96 v juniju 1996.

Sestavni del lokacijskega načrta so besedni del s soglasji pristojnih organov in organizacij, besedilo odloka in grafični prikazi, ki se nanašajo na prostorske in oblikovalske rešitve objektov in naprav, komunalno, prometno in hortikulturno ureditev.

1. Meja območja urejanja je identična z V mejo parcel št. 2802/27, 2802/28 in delno 2802/21, k.o. Vrhnika.
2. Tlačni cevovod poteka po parcelah št. 2802/25, 2797/5, 2796/3, 2793/3, 2785/5, k.o. Vrhnika.
3 Električni priključek NNO kabel 20 kV poteka po parcelah št. 2802/25, 2802/1, 2829/1, .542, k.o. Vrhnika.

Območje urejanja je namenjeno izgradnji pretočnega bazena meteornih vod in tlačnega cevovoda v naselju Lošca na Vrhniki. Odpadna voda iz naselja Lošca se v pretočni bazen spelje po določenem kanalu v mešanem sistemu, ki zbira posamezne iztoke v naselju Lošca, kjer je odvod odpadne vode tudi urejen v mešanem sistemu.
A) Pretočni bazen
Pretočni bazen ob nalivih zadržuje fekalno vodo in omogoča pretok meteorne vode v Ljubljanico.
Pretočni bazen sestavljajo trije deli, ki so med seboj funkcionalno povezani:
1. bazen,
2. črpališče za meteorno vodo,
3. črpališče za odpadno vodo, ki ga sestavljajo:
– zbirni rezervoar odpadnih vod z avtomatskimi grabljami,
– armaturna komora,
– prostor za postavitev kontejnerja,
– mehanizem za čiščenje grabelj,
– prostor za postavitev elektromotorjev črpalk.
Za črpanje meteorne vode morajo biti potopne črpalke.
Prezračevalne odprtine morajo biti obrnjene stran od naselja (proti Ljubljanici).
V pretočnem bazenu meteornih vod morajo biti združene vse odpadne in meteorne vode, ki se odvajajo v vodotok Ljubljanico.
Nosilnost oziroma dopustno obremenitev tal mora določiti ustrezna strokovna organizacija.
Višinska situacija iztoka meteornih vod mora upoštevati max. višino poplavnih vod vodotoka Ljubljanice.
Vsi obstoječi izpusti se opustijo.
B) Tlačni cevovod
Tlačni cevovod je namenjen odvodu odpadne vode iz črpališča v obstoječi tlačni cevovod S.

Naklon brežine Ljubljanice mora zagotavljati stabilnost.
Dostop v območje urejanja je iz javne ceste.
Območje je hortikulturno urejeno. Ohrani se obstoječe avtohtono zelenje ob Ljubljanici (vrba, jelša) in intenzivno zazeleni novo.
A) Pretočni bazen: je sestavljen objekt skupne tlorisne velikosti 25,20 x 9,20 ± 1 m.
1. Bazen: je vkopan, tlorisne velikosti 10,30 x 7,60 ± 1,0 m, armiranobetonske konstrukcije, volumna 50 m3 in pokrit z nepovozno armiranobetonsko ploščo. Plošča je prekrita z nasipom debeline 0,20 m in zatravljena.
Kota terena nad ploščo je 291,60 m.
Dostop v bazen je skozi dostopne jaške.
2. Črpališče za meteorno vodo: je vkopan bazen tlorisne velikosti 10,60 x 7,60 ± 1 m, armiranobetonske konstrukcije.
Pokrov bazena je armiranobetonska plošča, zasuta do kote okoliškega terena.
V bazenu so nameščene črpalke za črpanje meteorne vode.
Črpalke so potopne ABS, tipa VUP 475-6.
Voda se iz pretočnega bazena preliva v bazen črpališča.
Potopna črpalka izčrpa vodo iz napolnjenega bazena do kote odtočne komore.
Odtočna komora mora biti zaradi visoke vode Ljubljanice nad koto okoliškega bazena.
Objekt odtočne komore je pokrit s pohodno mrežo zaradi lažjega dostopa do črpalk in zračenja komore.
Iz odtočne komore odteka voda po odtočnem kanalu v vodotok.
3. Črpališče odpadnih vod: je dvoetažen objekt (K+P), tlorisne velikosti 4,30 x 9,20 ± 1 m.
Streha je simetrična dvokapnica, naklona 45 stopinj, krita z opečno kritino – bobrovec, smer slemena je V-Z.
Fasade so obdelane v zaglajenim ometom v beli barvi.
Vsi kovinski deli na objektu so prebarvani s svetlosivo barvo.
Vsi kovinski deli na ostalih napravah so prebarvani z modro barvo.
Pred zbirnim rezervoarjem so nameščene avtomatske grablje za zaščito črpalke pred večjimi plavajočimi deli.
Dostop v objekt je po rampi na S strani objekta. Vstop v spodnje prostore je skozi vstopne odprtine, ki so pokrite s pohodno mrežo.
B) Tlačni cevovod je iz PVC 315/10 ml, izveden, kakor je prikazano v grafični prilogi tega lokacijskega načrta.

Napajanje z električno energijo bo po kablu iz obstoječe transformatorske postaje TP Lošca, ki je od črpališča oddaljena ca. 200 m. Do območja morata biti speljana vodovod in hidrant.

Material, ki se nabere na grabljah v črpališču odpadnih vod, se s strgalom dviguje v prostor s kontejnerjem. Odpadki iz kontejnerja se odvažajo na komunalno urejeno smetišče.
Kvaliteta vode, ki se izteka v Ljubljanico, se mora preverjati skladno z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo to področje.
Po vsakem večjem nalivu je potrebno objekt pregledati in očistiti.
Objekt mora imeti opremo za čiščenje in vzdrževanje.
Trasa vodovodnega priključka mora biti horizontalno odmaknjena od kanalizacije:
a) vodovod je na isti globini kot komunalni vod
– odpadni kanal odmik 3 m
– meteorni kanal odmik 1 m
b) vodovod je višji, kot komunalni vod
– odpadni kanal odmik 1,5 m
– meteorni kanal odmik 1,5 m
Trasa vodovodnega priključka mora biti vertikalno odmaknjena od komunalnih vodov:
a) vodovod poteka pod komunalnim vodom
– odpadni kanal odmik 1 m
– plin, toplovod, elektrika, PTT odmik 0,5 m
b) vodovod poteka nad komunalnim vodom
– odpadni kanal odmik 0,60 m
– plin, toplovod, elektrika, PTT odmik 0,40 m
Pri križanju medsebojnih komunalnih vodov mora biti uporabljena zaščita višje ležečega komunalnega voda.
Brežina Ljubljanice se na mestu izliva zavaruje z zatravljenim skalometom.

Pretočni bazen meteornih vod in tlačni cevovod bosta zgrajena v eni etapi.

Investitor mora po končanih delih zemljišče urediti, kot je bilo pred izkopom in nositi posledice morebitne škode na vodotoku.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila lokacijskega načrta, odloka in soglasij, pristojnih organov in organizacij.
Kolikor se pogoji v fazi izvajanja spremenijo, vendar so še v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, si mora investitor pridobiti novo lokacijsko odločbo.
Kolikor spremenjeni pogoji ne ustrezajo temu lokacijskemu načrtu, je potrebno lokacijski načrt novelirati.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri občinski upravi Občine Vrhnika in na sedežu KS Verd.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.