Skladno s členi od 46 do 53 zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94) in na podlagi 25. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 23/96) je Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje na seji dne 15. 7. 1996 sprejel
P R A V I L N I K
o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Republiški zavod za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) s tem pravilnikom ureja oblike, vsebino, pogoje, merila in postopke za izvajanje programov usposabljanja in zaposlovanja ter opredeljuje raziskave, razvoj in izvajanje eksperimentalnih programov na trgu delovne sile.
2. člen
Zavod izvaja programe aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: programi) v skladu z zahtevami na trgu delovne sile in finančnimi viri, ki so vsako leto zagotovljeni za izvajanje programov.
3. člen
Upravni odbor zavoda vsako poslovno leto ob upoštevanju zagotovljenih proračunskih sredstev, sprejme program dela, v katerem določi ciljne skupine uporabnikov programov, obseg posameznih programov ter opredeli razvojno-raziskovalne in eksperimentalne programe. Upravni odbor zavoda lahko določi dodatna merila za izvajanje posameznih programov in jih javno objavi.
Upravni odbor zavoda lahko za posamezne regije, ki so v izjemno težavnem gospodarskem položaju ali je v njih nadpovprečno visoka stopnja brezposelnosti, sprejme začasna posebna merila za izvajanje programov.
4. člen
V programe zavod vključuje brezposelne osebe in presežne delavce na podlagi izdelanega zaposlitvenega načrta ali programa kadrovske prenove podjetja, gospodarske družbe, samostojnega podjetnika, zavoda ali druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
II. PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA
5. člen
Vrste programov aktivne politike zaposlovanja so:
– programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve;
– programi pomoči delodajalcem;
– programi preprečevanja brezposelnosti in
– programi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb.
Programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve
6. člen
Cilj programov pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve je večja obveščenost in motiviranost udeležencev (iskalca zaposlitve, presežnega delavca ali brezposelne osebe), povečanje aktivnosti udeležencev, katerih poklicne veščine in znanja so skladni s potrebami na trgu delovne sile pri iskanju zaposlitve in s tem pospešitev njihove vključitve v delo ali pomoč udeležencem, ki ne zmorejo jasno opredeliti svojega poklicnega zaposlitvenega cilja z namenom, da se zmanjša tveganje za ponoven prehod v brezposelnost.
Programi so namenjeni zagotavljanju pomoči iskalcem zaposlitve in presežnim delavcem pri spoznavanju svojih zaposlitvenih možnosti potencialov in interesov ter spodbujanju in usposabljanju brezposelnih oseb in šolajoče se mladine za aktiven pristop pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve.
7. člen
Programi zajemajo:
1. različne oblike informiranja in motiviranja;
2. delavnice za iskanje zaposlitve;
3. delavnice za odkrivanje poklicnega cilja in
4. klube za iskanje zaposlitve.
8. člen
Zavod krije udeležencem stroške programa v celoti, brezposelnim osebam pa povrne tudi stroške javnega prevoza in regres za prehrano med delom skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če program traja več kot šest izobraževalnih ur dnevno.
Če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določbo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
1. Programi informiranja in motiviranja
9. člen
Različne oblike informiranja in motiviranja zajemajo različna, praviloma kratka predavanja, delavnice ali druge oblike, pri katerih dobijo udeleženci številne pomembne informacije o možnostih zaposlitve, usposabljanja, izobraževanja.
Udeleženci se seznanijo tudi s spremenjenimi razmerami na trgu delovne sile, pri čemer je poudarjen pomen njihove lastne aktivnosti pri iskanju zaposlitve in načrtovanju nadaljnje poklicne poti.
2. Delavnice za iskanje zaposlitve
10. člen
Delavnice za iskanje zaposlitve so eno- ali večdnevne delavnice, namenjene pridobivanju temeljnih veščin in znanj za učinkovito samostojno iskanje zaposlitve.
3. Delavnice za odkrivanje poklicnega cilja
11. člen
Delavnice za odkrivanje poklicnega cilja zajemajo različne oblike delavnic ali druge skupinske oblike pomoči, pri katerih se udeleženec zave svojih interesov in potencialov in ki ga usposabljajo za načrtno iskanje nadaljnje poklicne poti.
4. Klubi za iskanje zaposlitve
12. člen
Klubi za iskanje zaposlitve usposabljajo brezposelne osebe, ki so pri zavodu prijavljene več kot šest mesecev, in iskalce prve zaposlitve brez čakalne dobe za učikovito iskanje zaposlitve.
Programi pomoči delodajalcem
13. člen
Cilj programov pomoči delodajalcem je pomoč delodajalcem pri organizaciji kadrovske funkcije.
Programi zajemajo:
1. pomoč pri pripravi programov kadrovske prenove delodajalcem z oslabljeno kadrovsko in razvojno funkcijo in
2. pomoč malim in srednjim podjetjem pri upravljanju kadrov.
14. člen
Prednost pri sofinanciranju imajo delodajalci, ki:
– uvajajo nove, tržno zanimive delovne programe z zagotovljenim trgom;
– uvajajo novo tehnologijo ali posodabljajo organiziranost dela;
– posodabljajo delovne procese zaradi zahtev po novih znanjih;
– se preusmerjajo z lokalnih na tuje trge;
– še niso uporabili sredstev iz tega programa;
– so iz malega gospodarstva ali
– zaposlujejo težje zaposljivo populacijo.
15. člen
Podrobnejša navodila za izvajanje programov iz 13. člena tega pravilnika sprejme upravni odbor zavoda.
Programi preprečevanja brezposelnosti
16. člen
Cilj programov preprečevanja brezposelnosti je hitrejše prilagajanje znanj in sposobnosti zaposlenih delavcev razmeram na trgu delovne sile in s tem zmanjševanje njihovega prehajanja v odkrito brezposelnost.
Programi so namenjeni pomoči presežnim delavcem pri ponovni določitvi ciljev njihove poklicne kariere in sofinanciranju njihove dousposobitve ali preusposobitve v skladu s potrebami trga delovne sile ter subvencioniranju dela stroškov invalidskim podjetjem.
17. člen
Programi zajemajo:
1. programe za presežne delavce v odpovednem roku;
2. programe prekvalifikacij ali dokvalifikacij delavcev, katerih delo bo v skladu s programom kadrovske prenove postalo nepotrebno, in
3. programe za ohranjanje zaposlitev invalidov.
18. člen
Zavod in delodajalec pred začetkom izvajanja programa sklenejo pogodbo, s katero določijo pravice in medsebojne obveznosti pri njegovi izvedbi.
Pred sklenitvijo pogodbe je treba pridobiti soglasje v programe vključenih delavcev s predlaganim načinom reševanja njihovega zaposlitvenega položaja.
1. Programi za presežne delavce v odpovednem roku
19. člen
Programi za presežne delavce v odpovednem roku zajemajo:
– programe pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve;
– programe prekvalifikacij ali dokvalifikacij;
– programe usposabljanja in izobraževanja;
– programe pospeševanja samozaposlovanja.
Za izvajanje teh programov se smiselno uporabljajo določbe členov od 5. do 7., 20. do 23., 30. do 42. in 74. do 89. člena tega pravilnika.
2. Programi prekvalifikacij ali dokvalifikacij delavcev, katerih delo bo v skladu s programom kadrovske prenove postalo nepotrebno
20. člen
Zavod sofinancira programe prekvalifikacije ali dokvalifikacije delavcev, katerih znanja in sposobnosti ne ustrezajo spremenjenim tržnim razmeram ali spremenjeni tehnologiji dela in bi zato njihovo delo postalo nepotrebno, če jih je delodajalec pripravljen obdržati v delovnem razmerju.
21. člen
Zavod sofinancira do 50% stroškov programa prekvalifikacije ali dokvalifikacije, vendar največ do višine šestih zajamčenih plač na udeleženca.
Zavod nakaže polovico odobrenih sredstev delodajalcu ali izvajalcu programa ob začetku ali po potrditvi sofinanciranja programa, drugo polovico pa po dostavitvi končnega poročila ali po tem, ko je program uspešno končan.
22. člen
Delodajalec ne more uveljavljati sofinanciranja tega programa za iste delavce v dveh letih po prejetju sredstev iz tega naslova.
23. člen
Zavod in delodajalec skleneta pogodbo o sofinanciranju programov prekvalifikacije ali dokvalifikacije delavcev, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
3. Programi za ohranjanje zaposlitve invalidov
24. člen
Programi za ohranjanje zaposlitve invalidov zajemajo:
a) usposabljanje in izobraževanje invalidnih oseb;
b) nadomestila dela stroškov invalidskega podjetja.
a) Program usposabljanja in izobraževanja invalidov
25. člen
Za ohranjanje zaposlitev invalidov, ki imajo priznan status po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov ali zakonu o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zavod sofinancira stroške njihovega usposabljanja in izobraževanja.
26. člen
Zavod povrne do 80% dejanskih stroškov usposabljanja in izobraževanja.
27. člen
Zavod sklene z izvajalcem usposabljanja pogodbo o sofinanciranju usposabljanja in izobraževanja, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
Podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju stroškov usposabljanja in izobraževanja je mnenje zavodove strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe o ustreznosti predvidenega programa usposabljanja.
b) Nadomestilo dela stroškov invalidskim podjetjem
28. člen
Invalidsko podjetje je upravičeno do nadomestila dela stroškov za invalide, ki so pri njem v delovnem razmerju.
Nadomestilo stroškov krije zavod skladno s pravilnikom o merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem.
Programi izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb
29. člen
Cilji programov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja brezposelnih oseb so:
– ustrezno prilagajanje znanj in sposobnosti brezposelnih oseb potrebam na trgu delovne sile;
– pospeševanje samozaposlovanja brezposelnih oseb;
– aktiviranje marginalnih skupin in dolgotrajno brezposelnih oseb ter pospeševanje njihovega zaposlovanja s programi subvencij in javnih del.
Programi so namenjeni brezposelnim osebam, ki jim kljub lastni aktivnosti in s postopki svetovanja in posredovanja dela, ki jih izvaja zavod, ni uspelo zagotoviti si ustreznega dela oziroma zaposlitve.
Programi zajemajo:
1. programe usposabljanja in izobraževanja;
2. programe pospeševanja zaposlovanja;
3. programe pospeševanja samozaposlovanja in
4. programe javnih del.
1. Programi usposabljanja in izobraževanja
30. člen
Programi usposabljanja in izobraževanja so:
a) programi psihosocialne rehabilitacije;
b) programi izobraževanja;
c) programi usposabljanja brez delovnega razmerja.
a) Programi psihosocialne rehabilitacije
31. člen
Programi psihosocialne rehabilitacije zajemajo delavnice različnih oblik in daljše programe usposabljanja, ki brezposelne osebe spodbujajo k aktivnemu vključevanju na trg delovne sile in jim omogočajo vrnitev delovnih sposobnosti.
Programi so namenjeni ciljnim skupinam brezposelnih oseb s posebnimi potrebami pri zaposlovanju in brezposelnim osebam, ki so pri zavodu prijavljene več kot šest mesecev.
32. člen
Ob vključitvi v programe psihosocialne rehabilitacije zavod krije:
– stroške programa;
– stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– finančno pomoč za programe daljše od sto ur, in sicer 60% zajamčene plače na mesec, če traja usposabljanje nepretrgoma ves mesec, za drugače pripravljene programe pa sorazmerni delež glede na navzočnost, razen če je brezposelni osebi finančna pomoč zagotovljena drugače.
b) Programi izobraževanja
33. člen
Programi izobraževanja so:
– programi za pridobitev strokovne izobrazbe;
– programi za funkcionalno izpopolnjevanje;
– programi za usposabljanje za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela.
34. člen
Programi iz prejšnjega člena tega pravilnika so namenjeni brezposelnim osebam, katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne vključitve v delo.
Programi so ob upoštevanju 17. člena tega pravilnika namenjeni tudi presežnim delavcem v odpovednem roku, če se s tem povečajo njihove zaposlitvene možnosti.
35. člen
Podlaga za vključitev v program je sprejeti zaposlitveni načrt, izdelan v okviru individualnega ali skupinskega svetovanja.
Pri odločanju o vključitvi v program se upoštevajo že pridobljena strokovna usposobljenost osebe, predhodni programi, v katere je bila vključena, in ustreznost izbire programa z vidika nadaljnjih zaposlitvenih možnosti.
Programi za pridobitev strokovne izobrazbe
36. člen
Zavod omogoča vključevanje v tele programe za pridobitev strokovne izobrazbe:
– programi za pridobitev osnovne poklicne kvalifikacije;
– programi za pridobitev druge poklicne kvalifikacije na isti stopnji strokovne izobrazbe (prekvalifikacija) ali višji stopnji izobrazbe od osnovnega poklica, pri čemer zavod sofinancira zadnji letnik, pod pogojem, da se opravljajo diferencialni izpiti, pa največ dve leti izobraževanja.
V te programe se lahko vključijo brezposelne osebe, prijavljene pri zavodu več kot šest mesecev, osebe brez strokovne oziroma poklicne kvalifikacije pa v skladu z načrtom poklicne poti.
Osebam, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajnim presežnim delavcem ali zaradi stečaja ali likvidacije delodajalca in so imele z delodajalcem sklenjeno pogodbo o izobraževanju, lahko zavod sofinancira preostale stroške izobraževanja, vendar največ za dva letnika šolanja.
Udeležencem programa lahko zavod krije šolnino do višine šestih zajamčenih plač za posamezno šolsko leto in stroške javnega prevoza. Če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Brezposelnemu invalidu osebi lahko zavod glede na vrsto invalidnosti in program izobraževanja odobri še denarno pomoč, vendar največ v višini 60% zajamčene plače na mesec, razen če mu je denarna pomoč zagotovljena drugače. Zavod lahko brezposelni invalidni osebi odobri tudi nabavo posebnih učnih pripomočkov v vrednosti do desetih zajamčenih plač.
37. člen
Medtem ko je brezposelna oseba vključena v program mora aktivno iskati zaposlitev in napotitev zavoda sprejeti. Tudi če se brezposelna oseba zaposli, zavod obdrži obveznost plačila šolnine po merilih za pridobitev pravice do denarne pomoči na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti.
Programi funkcionalnega izpopolnjevanja
38. člen
Brezposelnim osebam, prijavljenim pri zavodu več kot tri mesece in z izdelanim zaposlitvenim načrtom, zavod omogoča vključevanje v programe funkcionalnega izpopolnjevanja, ki zajemajo različne tečaje, seminarje ali delavnice. Zavod prednostno izvaja oblike funkcionalnega izpopolnjevanja za znanega delodajalca.
Zavod krije stroške programa in stroške javnega prevoza med usposabljanjem. Če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Udeleženci programov prejmejo, medtem ko so vključeni v programe daljše od sto ur, če traja usposabljanje nepretrgoma ves mesec, 60% zajamčene plače na mesec. Za drugače pripravljene programe pa sorazmerni delež glede na navzočnost, razen če jim je finančna pomoč zagotovljena drugače.
Če gre za znanega delodajalca, lahko zavod brezposelni invalidni osebi zaradi težje invalidnosti odobri nakup posebnih učnih pripomočkov v višini največ desetih zajamčenih plač, kadar ti niso zagotovljeni po drugih predpisih.
Zavod sklene z delodajalcem ali ustrezno izobraževalno ustanovo pogodbo o sofinanciranju učnih pripomočkov, s katero se določijo pravice in medsebojne obveznosti.
Programi usposabljanja za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela
39. člen
Brezposelnim osebam, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost, zavod omogoča vključevanje v programe usposabljanja za I. ali II. stopnjo zahtevnosti dela.
Vključenim v program zavod krije:
– stroške programa;
– stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške obveznega zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
– stroške nakupa obveznih zaščitnih sredstev;
– stroške zdravniškega pregleda;
– denarno pomoč v višini 60% zajamčene plače, če traja teoretično usposabljanje več kot 160 ur na mesec, razen če je finančna pomoč zagotovljena drugače;
– denarno pomoč v višini 80% zajamčene plače med praktičnim usposabljanjem, razen če je finančna pomoč zagotovljena drugače;
– stroške za prehrano med delom, med praktičnim delom usposabljanja v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
c) Program usposabljanja brez delovnega razmerja
40. člen
Program usposabljanja brez delovnega razmerja poteka pri delodajalcu ali pri izobraževalni ustanovi. Program se izvaja v konkretnih delovnih procesih z namenom zaposlitve na konkretnem delovnem področju in traja praviloma do tri mesece.
Prednost pri vključevanju v te programe imajo osebe z daljšo dobo prijave pri zavodu, ki so brez strokovne oziroma poklicne kvalifikacije.
Brezposelni invalidni osebi lahko zavod glede na vrsto invalidnosti in vrsto programa usposabljanje podaljšuje, dokler je to smotrno.
Usposabljanje, ki traja več kot eno leto, se odobri na podlagi mnenja zavodove strokovne komisije za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.
41. člen
Vključenim v program zavod krije:
– stroške programa in nakupa obveznih zaščitnih sredstev in učnih pripomočkov do višine treh zajamčenih plač ali šestih zajamčenih plač za invalide;
– stroške obveznega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni;
– stroške zdravniškega pregleda;
– 80% zajamčene plače, za invalide pa 100% zajamčene plače, razen če jim je finančna pomoč zagotovljena drugače;
– stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške za prehrano med delom v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške mentorstva v višini 20% zajamčene plače na invalida.
2. Programi pospeševanja zaposlovanja
42. člen
Cilj programov pospeševanja zaposlovanja je zmanjševanje strukturnega neskladja med potrebami in ponudbo na trgu delovne sile ter povečanje povpraševanja po delovni sili s subvencijami delodajalcem.
43. člen
Programi zajemajo:
a) program usposabljanja z delovnim razmerjem;
b) programe pospeševanja zaposlovanja invalidov in težje zaposljivih oseb;
c) program povračila prispevkov delodajalcem;
d) izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku za zagotovitev zaposlitve.
a) Program usposabljanja z delovnim razmerjem
44. člen
Cilj programa usposabljanja z delovnim razmerjem je pomoč brezposelnim osebam pri pridobivanju posebnih znanj in veščin potrebnih za zasedbo konkretnega delovnega mesta pri znanem delodajalcu.
45. člen
Program poteka pri delodajalcu ali v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami.
V ta program se lahko vključijo:
– brezposelne osebe, ki so pri zavodu prijavljene vsaj šest mesecev, in težje zaposljive brezposelne osebe,
– dolgotrajno brezposelne osebe s čakalno dobo na zaposlitev, daljšo od 12 mesecev.
46. člen
Zavod omogoča brezposelnim osebam, ki so pri zavodu prijavljene vsaj šest mesecev, in težje zaposljivim brezposelnim osebam usposabljanje pri delodajalcu, ki izpolnjuje tele pogoje:
– da je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji;
– da predloži program usposabljanja in zagotavlja ustrezno strokovno vodstvo med usposabljanjem, o čemer podpiše izjavo odgovorna oseba;
– da v obdobju zadnjih dveh let pri zaposlovanju ni kršil obveznosti do zaposlenih, ki izhajajo iz delovno pravne zakonodaje in kolektivnih pogodb.
47. člen
Ob vključitvi v program krije zavod tele stroške:
– 120% zajamčene plače za težje zaposljive osebe in brezposelne osebe, ki so pri zavodu prijavljene več kot šest mesecev;
– 140% zajamčene plače za invalide;
– stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške za prehrano med delom v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške zdravniškega pregleda in
– stroške mentorstva v višini 20% zajamčene plače za invalide ali za iskalce prve zaposlitve: stroški se krijejo na podlagi mesečnega poročila mentorja.
V skladu s sprejetim programom usposabljanja lahko zavod sofinancira tudi stroške teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter nakupa obveznih zaščitnih sredstev in učnih pripomočkov do višine treh zajamčenih plač, če gre za invalida, pa največ šestih zajamčenih plač.
48. člen
V programu se določi potreben čas usposabljanja; to ne more trajati več kot šest mesecev, za invalidno osebo pa največ 12 mesecev.
Delodajalec se s pogodbo zaveže, da bo osebe, vključene v usposabljanje, po uspešno končanem usposabljanju zaposlil za najmanj šest mesecev, če je bilo usposabljanje daljše, pa najmanj za enako obdobje, kot je trajalo usposabljanje.
49. člen
Dolgotrajno brezposelnim osebam s čakalno dobo na zaposlitev, daljšo od 12 mesecev, zavod omogoča vključitev v usposabljanje ali preusposabljanje z delovnim razmerjem pod posebnimi pogoji, s čimer jim zagotavlja poleg pridobivanja funkcionalnih znanj, spretnosti in sposobnosti tudi postopno socialno reintegracijo.
Program usposabljanja z delovnim razmerjem poteka pri delodajalcih oziroma v povezavi z njihovimi združenji, kadar ti zagotovijo najmanj trimesečni program kakovostnega funkcionalnega usposabljanja ali preusposabljanja sami ali v povezavi z zunanjimi ustanovami.
50. člen
Dolgotrajno brezposelni osebi, vključeni v program, zavod krije:
– stroške programa preusposabljanja, ki lahko pri več vključenih brezposelnih oseb v neprofitno ustanovo zajemajo tudi stroške mentorjev ali projektnega managerja oziroma drugega strokovnjaka, katerega znanja so nujno potrebna za kakovostno izpeljavo programa;
– subvencijo plače v višini 120% zajamčene plače;
– stroške javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, pa stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– stroške zdravniškega pregleda;
– stroške za prehrano med delom v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Stroški programa se določijo z načrtom preusposabljanja, ki ga izdela izvajalec programa v sodelovanju z zavodom.
51. člen
Trajanje programa je odvisno od njegove zahtevnosti, vendar program ne more trajati dlje od enega leta.
Delodajalec se s pogodbo zaveže, da bo po končanem usposabljanju brezposelno osebo zaposlil za najmanj eno leto, ji zagotovil prezaposlitev pri drugem delodajalcu ali ji pomagal pripraviti samozaposlitveni projekt (kooperativa, franšizni sistem poslovanja, delo na domu in podobno).
52. člen
Kako bodo kriti stroški usposabljanja iz 48. in 51. člena tega pravilnika, uredita zavod in izvajalec s pogodbo, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
b) Programi pospeševanja zaposlovanja invalidov in drugih težje zaposljivih oseb
53. člen
Cilj programov pospeševanja zaposlovanja invalidov in drugih težje zaposljivih oseb je izenačevanje možnosti za zaposlovanje invalidov in drugih težje zaposljivih oseb v primerjavi z drugimi ciljnimi skupinami iskalcev zaposlitve in s tem preprečevanje njihovega socialnega izključevanja.
54. člen
Programi iz prejšnjega člena tega pravilnika so namenjeni zaposlovanju brezposelnih invalidov, ki jim je ta lastnost priznana z odločbo pristojnega organa in nimajo možnosti vključevanja v istovrstne programe po drugih predpisih, ter pospeševanju zaposlovanja drugih težje zaposljivih oseb.
Ti programi so:
– sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme za zaposlitev težje prizadetih invalidov;
– usposabljanje v posebnih organizacijah za rehabilitacijo;
– sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za invalide;
– subvencioniranje dela plače invalidov ali drugih težje zaposljivih oseb;
– subvencioniranje stroškov prevoza in asistence.
Sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme za zaposlitev težje prizadetih invalidov
55. člen
Če delodajalec za nedoločen čas zaposli težje prizadetega invalida in je za opravljanje dela potrebna ustrezna prilagoditev prostorov ali tehnične opreme, lahko zavod krije delodajalcu stroške prilagoditve v skladu z dejanskimi stroški, vendar največ do višine desetih zajamčenih plač. Pravice in medsebojne obveznosti se določijo s pogodbo, ki jo skleneta zavod in delodajalec.
56. člen
Če se delovno razmerje prekine prej kot v dveh letih, mora delodajalec v šestih mesecih zaposliti drugega invalida ali vrniti opremo in pripomočke. Če vrnitev opreme ali pripomočkov tehnično ni mogoča, mora delodajalec sredstva vrniti v denarni protivrednosti.
Usposabljanje v posebnih organizacijah za rehabilitacijo
57. člen
Brezposelnim invalidnim osebam zavod omogoča usposabljanje brez sklenitve delovnega razmerja v posebnih organizacijah za rehabilitacijo.
Ob vključitvi krije zavod stroške programa v celoti.
Brezposelni osebi prizna zavod denarno pomoč v višini, kot je določena z internim aktom o nagrajevanju izvajalca usposabljanja, vendar največ v višini zajamčene plače.
Sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest za invalide
58. člen
Delodajalec, ki zaposli brezposelnega invalida za nedoločen čas, lahko pridobi subvencijo za odprtje novega delovnega mesta. Subvencija znaša deset zajamčenih plač.
Medsebojna razmerja v zvezi z zaposlitvijo invalida zavod in delodajalec uredita s pogodbo.
59. člen
Če se delovno razmerje prekine prej kot v dveh letih od dneva sklenitve pogodbe, mora prejemnik subvencije zaposliti drugega invalida ali vrniti sredstva zavodu. Morebitni krivdni razlog osebe pri prekinitvi delovnega razmerja ne vpliva na obveznost delodajalca, da zaposli drugega invalida oziroma da vrne sredstva zavodu.
Subvencioniranje dela plače invalidov in drugih težje zaposljivih oseb
60. člen
Program subvencioniranja dela plače invalidov in drugih težje zaposljivih oseb je namenjen pospeševanju zaposlovanja:
– invalidov, katerih zaposljivost določa zavodova strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe;
– oseb, starejših od 50 let;
– drugih težje zaposljivih oseb, ki nimajo lastnosti invalida, vendar je pri njih ugotovljena trajno zmanjšana dela – zmožnost, ki je ni mogoče povečati z vključitvijo v programe usposabljanja ali preusposabljanja.
Mnenje o trajno zmanjšani delazmožnosti izda zavodova strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.
61. člen
Če delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki spada v ciljno skupino brezposelnih oseb iz prejšnjega člena tega pravilnika, v podjetju, ki ni invalidsko podjetje, zavod delodajalcu subvencionira del plače takšne osebe, in sicer v višini:
– 40% zajamčene plače za brezposelne osebe, starejše od 50 let, oziroma za brezposelne osebe, pri katerih je znatno zmanjšana njihova delazmožnost;
– 60% zajamčene plače za invalide;
– 80% zajamčene plače za invalide z najmanj 80-odstotno telesno okvaro (slušno prizadeti najmanj 70-odstotno telesno okvaro) in invalide, starejše od 50 let.
62. člen
Subvencijo dobi delodajalec za čas trajanja delovnega razmerja.
63. člen
Delodajalec ni upravičen do subvencije za tiste osebe, ki so bile pri njem predhodno že zaposlene, ali osebe, za katere uveljavlja povračila prispevkov po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Predhodna vključitev brezposelne osebe v programe funkcionalnega usposabljanja ali psihosocialne rehabilitacije ne izključuje subvencioniranja dela plače.
64. člen
O izplačevanju subvencije skleneta zavod in delodajalec pogodbo, s katero uredita način izplačevanja ter pravice in medsebojne obveznosti med izvajanjem programa.
Subvencioniranje stroškov prevoza in asistence
65. člen
Med izvajanjem programov usposabljanja zavod krije stroške prevoza in asistence invalidom, ki so težje prizadeti in potrebujejo med usposabljanjem takšno pomoč.
Mnenje o potrebi po pomoči da zavodova strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe.
Subvencija lahko znaša največ 40% zajamčene plače na mesec.
c) Program povračila prispevkov delodajalcem
66. člen
Cilj programa povračila prispevkov delodajalcem je spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju brezposelnih oseb, ki so iskalci prve zaposlitve ali so prijavljeni pri zavodu neprekinjeno več kot dve leti, ter brezposelnih oseb, ki imajo pri zavodu pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči.
Povračila prispevkov na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
67. člen
Zavod povrne stroške plačila prispevkov na bruto plače po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki jih delodajalec plačuje za:
– pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– obvezno zdravstveno zavarovanje za vse pravice in za primer bolezni in poškodbe izven dela in primer poškodbe pri delu;
– zaposlovanje;
– porodniško varstvo.
68. člen
Delodajalec lahko uveljavi povračilo plačila prispevkov za osebe, ki so iskalci prve zaposlitve ali so več kot dve leti neprekinjeno prijavljene pri zavodu, in izjemoma, če:
– je bila brezposelna oseba v zadnjih 24 mesecih na usposabljanju z delovnim razmerjem ali je bila zaposlena za določen čas največ tri mesece (sezonske zaposlitve);
– delodajalec v treh mesecih po zaposlitvi brezposelne osebe za določen čas spremeni zaposlitev v delovno razmerje za nedoločen čas, pri čemer mora biti vloga za povračilo prispevkov vložena pred sklenitvijo delovnega razmerja.
69. člen
Povračila plačila prispevkov po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti delodajalec ne more uveljaviti, če:
– je na istih delovnih mestih imel zaposlene delavce, pa jim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde, razen če se niso upokojili;
– je v zadnjih treh mesecih pred uveljavljanjem povračila prispevkov na istih ali podobnih delovnih mestih zmanjšal skupno število zaposlenih;
– je delavcem prenehalo delovno razmerje brez njihove volje ali krivde, pa je za njihovo zaposlitev ali ohranitev zaposlitve uveljavil sofinanciranje;
– ni plačilno sposoben;
– ne upošteva delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb pri uresničevanju pravic delavcev iz delovnega razmerja;
– zavod ugotovi, da so bila sredstva, ki jih je pridobil za zaposlitev ali ohranitev zaposlitve, nenamensko porabljena ali pridobljena na podlagi lažnih podatkov.
70. člen
O povračilu prispevkov skleneta zavod in delodajalec pogodbo, s katero določita pravice in medsebojne obveznosti.
71. člen
Prispevki se skladno s pogodbo povrnejo delodajalcu na podlagi njegovega zahtevka.
Povračila prispevkov na podlagi zakona o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje
72. člen
Povračila prispevkov iz tega naslova zavod izvaja v skladu z merili in določili zakona o pogojih za refundiranje prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje.
d) Izplačilo denarnega nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku za zagotovitev zaposlitve
73. člen
Cilj izplačila denarnega nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku za zagotovitev zaposlitve je pospešitev zaposlitve brezposelnih oseb, ki so upravičene do denarnega nadomestila, kadar druge oblike pomoči pri zaposlovanju niso bile uspešne.
74. člen
Zavod lahko za upravičenca, ki mu je bila priznana pravica do denarnega nadomestila, tega izplača v enkratnem znesku, če upravičenec sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom pri drugem delodajalcu.
Tedaj se denarno nadomestilo izplača v enkratnem znesku delodajalcu.
Zavod omogoča izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku delodajalcu za upravičenca po preteku šestih mesecev od začetka prejemanja denarnega nadomestila, če upravičenca v tem času ni bilo mogoče zaposliti in je aktivno iskal zaposlitev.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se lahko izplača denarno nadomestilo v enkratnem znesku, če gre za izrazito suficitarno strokovno oziroma poklicno kvalifikacijo, za katero zavod meni, da zanjo ni primerne možnosti za zaposlitev na območju pristojne območne enote zavoda v enem letu.
O izplačilu denarnega nadomestila v enkatnem znesku po tem členu sklenejo zavod, upravičenec in delodajalec pogodbo, v kateri pogodbene stranke uredijo vprašanje zaposlitve upravičenca in izplačilo denarnega nadomestila delodajalcu.
75. člen
Zavod lahko izplača priznano denarno nadomestilo upravičenca v enkratnem znesku tudi, če zavod na tej podlagi zagotovi upravičencu sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni kvalifikaciji, znanju ali zmožnostim.
76. člen
Zavod uporabi možnost iz prejšnjega člena tega pravilnika, če meni, da glede na strokovno oziroma poklicno kvalifikacijo upravičenca ni primerne možnosti za zaposlitev na območju pristojne območne enote zavoda v enem letu.
Zavod, upravičenec in delodajalec sklenejo pogodbo, v kateri pogodbene stranke uredijo vprašanje zaposlitve upravičenca in izplačilo denarnega nadomestila delodajalcu.
3. Programi pospeševanja samozaposlovanja
77. člen
Cilj programov pospeševanja samozaposlovanja je pospeševanje podjetništva in odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu.
Programi so namenjeni brezposelnim osebam, ki želijo uresničiti poslovno idejo in imajo pogoje in možnosti za njeno uresničitev in ki jim zavod po strokovni presoji v šestih mesecih ne bo mogel posredovati zaposlitve.
V programe se lahko vključujejo posamezniki ali skupine brezposelnih oseb, ki bodo samozaposlitev uresničili na območju Republike Slovenije.
V programe se ne morejo vključiti brezposelne osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje v lastni dejavnosti, razen če zavod s svojimi sredstvi ni sodeloval pri razreševanju vprašanja njihove delovne angažiranosti.
78. člen
Program zajema:
a) usposabljanje za samozaposlitev;
b) finančno pomoč pri samozaposlitvi;
c) pomoč pri ustanovitvi in razvoju različnih oblik kooperativ.
a) Usposabljanje za samozaposlitev
79. člen
V usposabljanje za samozaposlitev se lahko vključijo brezposlene osebe, ki so z zavodom sklenile pogodbo o usposabljanju za samozaposlitev, v kateri so se zavezali, da se bodo samozaposlili v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe.
Usposabljanje zajema:
– strokovna svetovanja in strokovne storitve;
– usposabljanje za podjetništvo v obliki različnih delavnic, seminarjev in izobraževanj.
80. člen
Zavod sofinancira usposabljanje za samozaposlitev do skupne višine šestih zajamčenih plač skladno s sprejetim programom usposabljanja.
b) Finančna pomoč ob samozaposlitvi
81. člen
Brezposelna oseba, vključena v program, lahko pridobi eno od oblik finančne pomoči pri samozaposlitvi:
– nepovratna sredstva v enkratnem znesku, ki znašajo šest zajamčenih plač ali deset zajamčenih plač, če se samozaposli invalid ali
– izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku.
82. člen
Zavod in brezposelna oseba skleneta pogodbo o sofinanciranju samozaposlitve. Zavod nakaže sredstva po predložitvi dokazila o uresničitvi samozaposlitve (obrazec M1/M2).
83. člen
Zavod lahko razvije in zagotavlja povratne oblike finančne pomoči za samozaposlovanje v sodelovanju s skladi ali drugimi ustanovami za razvoj malega gospodarstva na nacionalni in lokalni ravni.
c) Pomoč pri ustanovitvi in razvoju različnih oblik kooperativ
84. člen
Cilj programa pomoči pri ustanovitvi in pri razvoju različnih oblik kooperativ je spodbujanje nastanka novih delovnih mest in razvijanje človeških potencialov.
V kooperativah prostovoljno združeni posamezniki združujejo ekonomske, družbene in druge interese v obliki skupnega lastništva in demokratičnega vodenja podjetja.
85. člen
Kooperative so oblika skupnega dela vsaj treh posameznikov (od tri do petsto ljudi), ki se povežejo zaradi uresničitve poslovne ideje.
Kooperative lahko ustanovijo brezposelne osebe ali podjetja, ki želijo predstaviti nov izdelek in priti z njim na trg, ali pa podjetja, ki želijo izločiti program ali del programa, ki komercialno zanje ni več zanimiv.
86. člen
Kooperative lahko delujejo kot družbe z omejeno odgovornostjo, družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne družbe, komanditne delniške družbe, delniške družbe, zadruge, zavodi oziroma kot vse družbe, ki lahko imajo več solastnikov.
87. člen
Pri razvoju kooperativ zavod zagotavlja:
– usposabljanje in svetovalno pomoč pri ustanavljanju kooperativ;
– finančno pomoč.
88. člen
Zavod sofinancira usposabljanje za samozaposlitev, del materialnih stroškov in stroškov promocije do skupne višine šestih zajamčenih plač na posameznika, ki je član kooperative, skladno s sprejetim programom usposabljanja in pripravljenim poslovnim načrtom.
89. člen
Usposabljanje zajema:
– strokovna svetovanja in strokovne storitve za vse člane kooperative in managerja,
– usposabljanje članov kooperative za podjetništvo v obliki različnih delavnic, seminarjev in izobraževanj.
Sofinanciranje usposabljanja je namenjeno skupini brezposelnih oseb, ki je z zavodom sklenila pogodbo o usposabljanju za samozaposlitev, v kateri se je zavezala, da bo ustanovila kooperativo v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe.
90. člen
Finančna pomoč pri ustanovitvi in razvoju kooperativ zajema:
1. zagotovitev zagonskega kapitala za vsakega člana kooperative v obliki:
– nepovratnih sredstev v enkratnem znesku, ki znašajo šest zajamčenih plač ali deset zajamčenih plač, če se samozaposli invalid ali
– izplačila denarnega nadomestila v enkratnem znesku;
2. plačilo stroškov managerja, pri čemer zavod krije stroške za:
– managerja, ki je član kooperative,
– managerja, ki ga kooperativa zaposli in ni njen ustanovni član,
– zunanjega svetovalca, ki bo opravljal managerske funkcije za kooperativo.
Zavod krije stroške iz 2. točke prvega odstavka tega člena v višini 70% plače managerja prvo leto poslovanja, pri čemer stroški subvencije plače managerja ne morejo presegati 3,000.000 SIT na leto.
Stroške managerja lahko zavod krije tudi kooperativam, ki nastanejo na podlagi interesnega povezovanja delodajalcev iz malega gospodarstva ali lokalnih skupnosti z namenom razvoja novih delovnih mest.
91. člen
Zavod in člani kooperative sklenejo pogodbo, v kateri uredijo pravice in medsebojne obveznosti.
Zavod nakaže sredstva za zagonski kapital po predložitvi dokazila o samozaposlitvi (obrazec M1/M2).
Plačilo stroškov managerja se opravi vsake tri mesece. Za prvo trimesečje se stroški izplačajo vnaprej na podlagi dokazila o zaposlitvi ali angažiranju managerja, druga izplačila pa se opravijo na podlagi trimesečnih poročil.
Zavod lahko krije stroške v višini 50% plače managerja drugo leto poslovanja in stroške v višini do 25% plače managerja tretje leto poslovanja, če zavod in kooperativa ugotovita, da je to smotrno in bi bil sicer obstoj kooperative ogrožen.
92. člen
O sklenitvi pogodbe o finančni pomoči pri ustanovitvi in razvoju kooperativ odloča upravni odbor zavoda oziroma direktor zavoda do višine, za katero ga pooblasti upravni odbor.
4. Programi javnih del
93. člen
Cilji programov javnih del so:
– ohranjanje in razvijanje delovnih navad, znanj in veščin za ponovno zaposlitev brezposelnih oseb;
– zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam in spodbujanje povpraševanja po delovni sili;
– spodbujanje samozaposlovanja pri podobnih delih;
– odkrivanje novih tržnih priložnosti;
– preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odkrito brezposelnost;
– spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti.
94. člen
Programi so namenjeni usposabljanju in delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb (čas aktivnega iskanja zaposlitve več kot eno leto) in brezposelnih oseb s posebnimi potrebami, ki jim z rednim posredovanjem dela in vključevanjem v druge programe zaposlovanja ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve. Programi so namenjeni tudi presežnim delavcem takoj po prehodu v odkrito brezposelnost.
Programi javnih del omogočajo opravljanje neprofitnih del in storitev v lokalni skupnosti ali regiji, ki jih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost, so pa pomembni za razvoj lokalne skupnosti.
95. člen
Programi javnih del se izvajajo kot:
– socialnovarstveni programi;
– programi v javni upravi, izobraževanju, znanosti, kulturi, turizmu;
– naravovarstveni, kmetijski in gozdarski programi;
– programi v komunalni infrastrukturi;
– drugi programi v skladu z izraženim javnim interesom, katerih cilj je tudi odkrivanje potencialnih tržnih priložnosti in spodbujanje lokalnih razvojnih iniciativ.
Zavod razvija posebne prilagojene programe javnih del za starejše brezposelne osebe in druge brezposelne osebe z omejitvami pri zaposlovanju.
Programe javnih del izvaja zavod v sodelovanju s partnerji.
96. člen
Pred začetkom javnega dela se mora podpisati pogodba. Praviloma jo podpišejo trije partnerji:
– predlagatelj javnih del;
– izvajalec javnih del;
– zavod.
Predlagatelj, izvajalec in zavod s pogodbo uredijo zagotavljanje sredstev za izvedbo programa javnih del in določijo stimulativni del nagrade za udeležence javnih del.
97. člen
Predlagatelj javnih del so lahko občine, upravne enote, zveze, društva, javni zavodi, lokalni in regionalni pospeševalni centri ali druge neprofitne ali državne ustanove.
98. člen
Izvajalci javnih del so praviloma ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo s socialnim varstvom, izobraževanjem, kulturo, javni zavodi, neprofitne organizacije, združenja in humanitarne organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti.
Izvajalci javnih del:
– pripravijo program javnih del;
– pripravijo program strokovnega usposabljanja;
– uvajajo udeležence v delo;
– organizirajo delo;
– izvajajo mentorstvo in strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del;
– zagotavljajo varstvo pri delu in zaščitna sredstva;
– zagotavljajo dodatno nezgodno zavarovanje;
– zagotavljajo strokovno usposabljanje v skladu s prijavljenim programom.
99. člen
Zavod razpisuje programe javnih del praviloma za koledarsko leto.
Odbor za izbiro javnih del odobri programe javnih del za posamezno koledarsko leto na podlagi predloga območne enote zavoda.
100. člen
Pred vključitvijo v javno delo je brezposelna oseba dolžna opraviti zdravniški pregled in podpisati izjavo o vključitvi v javno delo.
101. člen
Brezposelna oseba je lahko vključena v javno delo praviloma največ eno leto, razen v socialnovarstvenih programih, kjer lahko vključenost traja najdlje dve leti.
Osebe, stare več kot 50 let, in osebe z omejitvami pri zaposlovanju so lahko vključene v javno delo ne glede na določilo prvega odstavka tega člena oziroma do rešitve njihove brezposelnosti.
Med tem, ko je brezposelna oseba vključena v program javnih del, mora aktivno iskati zaposlitev.
102. člen
Brezposelna oseba z vključitvijo v program javnih del pridobi pravico do:
– denarne pomoči, če nima pravice do denarnega nadomestila ali denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti;
– plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
– plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje;
– kritja stroškov dodatnega nezgodnega zavarovanja;
– kritja stroškov zdravniškega pregleda;
– kritja stroškov regresa za prehrano med delom v skladu z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– kritja stroškov javnega prevoza, če javni prevoz ni zagotovljen, krije zavod stroške kilometrine (15% cene super bencina) skladno z določili splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo;
– kritja stroškov izobraževanja, potrebnega za izvedbo javnega dela, po merilih za programe usposabljanja in izobraževanja;
– stimulativnega dela nagrade v višini razlike do 70% povprečne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za posamezno stopnjo zahtevnosti dela.
Zavod zagotavlja sredstva iz prve, druge, tretje, šeste, sedme in osme alinee. Druge stroške iz prejšnjega odstavka tega člena krijeta predlagatelj in izvajalec javnih del.
103. člen
Brezposelna oseba ima enake pravice tudi med začasno zadržanostjo od dela iz zdravstvenih razlogov in med drugimi opravičenimi odsotnostmi, vendar največ 30 dni.
Med začasno zadržanostjo od dela iz zdravstvenih razlogov in med drugimi opravičenimi odsotnostmi brezposelna oseba ni upravičena do povračila stroškov za prevoz in prehrano med delom, ter do stimulativnega dela nagrade.
Če se poškoduje pri delu, lahko bolniški dopust traja do izteka veljavnosti pogodbe o vključitvi v javno delo.
104. člen
Brezposelna oseba, ki je v javno delo vključena eno leto ali več, ima pravico do 18 dni plačane odsotnosti na leto, če je vključena krajši čas, pa do sorazmernega dela, vendar šele po šestih mesecih vključenosti v javno delo.
105. člen
Brezposelni osebi prenehajo pravice iz programa javnih del, če:
– javno delo preneha;
– se zaposli;
– samovoljno zapusti javno delo;
– ne sprejme ustrezne zaposlitve;
– se ne javi na poziv zavoda;
– se pojavijo drugi objektivni razlogi.
106. člen
Če brezposelna oseba ne izpolnjuje prevzetih obveznosti brez opravičljivega razloga, se iz javnega dela izključi.
O izključitvi odloča zavod na predlog izvajalca javnih del ter na podlagi pisnih izjav izvajalca in brezposelne osebe o razlogih za izključitev.
III. RAZISKAVE IN RAZVOJ TER IZVAJANJE EKSPERIMENTALNIH PROGRAMOV
107. člen
Raziskave in razvoj ter izvajanje eksperimentalnih programov so namenjeni ugotavljanju sprememb na trgu delovne sile in prilagajanju programov aktivne politike zaposlovanja potrebam uporabnikov.
108. člen
Cilj izvajanja raziskovalno-razvojnih in eksperimentalnih programov je sprotno prilagajanje programov usposabljanja in zaposlovanja potrebam brezposelnih na trgu delovne sile in spodbujanje razvoja novih delovnih mest.
Zavod izvaja tele razvojno-raziskovalne in eksperimentalne programe:
– evalvacije obstoječih programov;
– razvoj novih programov usposabljanja za dolgotrajno brezposelne in težje zaposljive osebe;
– razvoj novih oblik pospeševanja zaposlovanja in delovnega aktiviranja posameznih ciljnih skupin brezposelnih oseb;
– pospeševanje razvoja novih delovnih mest s povezovanjem programov usposabljanja in zaposlovanja z razvojnimi programi drugih vladnih in nevladnih ustanov;
– spodbujanje lokalnih razvojnih iniciativ, zaradi zagotavljanja celovitega lokalnega razvoja posebej na gospodarsko neaktivnih območjih.
109. člen
Zavod izvaja razvojno-raziskovalne in eksperimentalne programe v sodelovanju z verificiranimi raziskovalnimi ustanovami in združenji. Oblikuje jih lahko v povezavi z drugimi vladnimi in nevladnimi ustanovami.
110. člen
Programe spodbujanja lokalnih razvojnih iniciativ izvaja zavod z namenom pospeševanja razvoja novih delovnih mest s spodbujanjem celovitega razvojnega pristopa na lokalni ravni in s tem učinkovitejše porabe sredstev, ki jih država namenja pospeševanju zaposlovanja.
Zavod izvaja te programe v sodelovanju z zavodi, agencijami, skladi in drugimi institucijami različnih ministrstev in v povezavi z njihovimi pospeševalnimi programi.
111. člen
Zavod izvaja programe v obliki sofinanciranja projektov lokalnih razvojnih iniciativ, v katere se vključujejo brezposelne osebe z namenom usposobitve za različna dela v okviru projekta oziroma z namenom ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti.
V okviru projektnega pristopa zavod vključuje brezposelne osebe po programih iz II. poglavja tega pravilnika.
Programe izvajajo predvsem neprofitne ustanove, ki lahko vključujejo udeležence tudi z namenom usposabljanja za različna dela v malem gospodarstvu in aktiviranja lokalnih potencialov zaradi nastajanja novih gospodarskih enot in izdelkov.
112. člen
Razvojno-raziskovalne in eksperimentalne programe zavod uresničuje s sofinanciranjem projektov, za katere posamezni izvajalec ali ponudnik programa določi cilje projekta in njihove učinke na zmanjšanje brezposelnosti.
O izbiri programov odloča upravni odbor zavoda.
113. člen
Poleg rednih programov lahko zavod za dolgotrajno brezposelne in druge težje zaposljive ciljne skupine brezposelnih razvija in eksperimentalno izvaja še druge programe pospeševanja zaposlovanja, učinke pa preverja na manjši skupini brezposelnih.
114. člen
S pomočjo programov mednarodne tehnične pomoči zavod razvija nove oblike spodbujanja stalnega usposabljanja aktivnega prebivalstva z namenom preprečevanja prehajanja zaposlenih v odkrito brezposelnost.
115. člen
Vsebino in obseg izvajanja razvojno-raziskovalnih in eksperimentalnih programov določi zavod v letnem programu dela.
IV. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA
Postopek vključitve in ugovor
116. člen
Postopek, opisan v tem poglavju, se uporablja za vključitev v vse programe aktivne politike zaposlovanja, razen v tiste, za katere je v tem pravilniku določeno drugače.
117. člen
Zavod vključi brezposelno osebo v program s sklepom o napotitvi, s katerim določi pravice in obveznosti skladno s tem pravilnikom. V sklepu je tudi pravni pouk o pravici do ugovora.
Ob vključitvi brezposelna oseba podpiše izjavo, v kateri so določene njene obveznosti med vključenostjo v program in sankcije ob prekinitvi, ki bi bila posledica subjektivnih razlogov.
Obrazce in potrebno dokumentacijo za vključitev v program določi in predpiše zavod.
118. člen
Brezposelna oseba iz prejšnjega člena tega pravilnika ima možnost ugovora v petnajstih dneh po prejetju sklepa o napotitvi; ugovor pošlje komisiji za obravnavo ugovorov, ki jo imenuje direktor zavoda.
Zoper odločitev komisije se lahko brezposelna oseba pritoži na drugostopenjski komisiji pri centralni službi zavoda, ki jo imenuje upravni odbor zavoda.
Drugostopenjska komisija odloči o ugovoru na podlagi pisnega mnenja območne enote v tridesetih dneh po prejetju ugovora.
Odločitev drugostopenjske komisije je dokončna.
119. člen
Zoper odločitev drugostopenjske komisije lahko brezposelna oseba vloži tožbo pri delovnem in socialnem so- dišču.
120. člen
Delodajalec vloži vlogo za subvencijo skupaj z zahtevano dokumentacijo pri uradu za delo v kraju svojega se- deža.
Če je vloga nepopolna, zavod pisno pozove vlagatelja k dopolnitvi v določenem roku.
Zavod lahko zahteva od delodajalca poleg podatkov, določenih s tem pravilnikom, dodatne podatke oziroma dokumentacijo, ki opredeljujejo njegovo boniteto, potrebno za uspešno izvajanje programa, ali podatke pridobi po uradni dolžnosti iz drugih virov.
Če delodajalec zahtevanih informacij oziroma podatkov ne predloži ali so ti po mnenju zavoda neustrezni, se vloga ne obravnava.
121. člen
Zavod odloči o vključitvi brezposelne osebe v program najpozneje v 30 dneh po prejetju popolne vloge in o tem pisno obvesti vlagatelja ter na tej podlagi sklene pogodbo z delodajalcem.
Postopek vrnitve neupravičeno prejetih sredstev
122. člen
Brezposelna oseba ali delodajalec je dolžan, če sredstva, namenjena za kritje stroškov vključitve v program, niso bila uporabljena namensko ali je bila vključitev v program prekinjena iz neopravičenih razlogov, zavodu vrniti vsa prejeta sredstva v revalorizirani višini, skupaj s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi, ob zamudi pri vračilu pa tudi zamudne obresti po zakonu.
Postopek izbire izvajalcev programov
123. člen
Pri izbiri izvajalcev programov zavod upošteva cilje in vsebino posameznega programa aktivne politike zaposlovanja.
Izvajalci programov so lahko delodajalci neposredno ali pa za to posebej usposobljene javne ali zasebne izobraževalne ali svetovalne ustanove.
Izvajalce programov usposabljanja in izobraževanja ter javnih del zavod pridobi na podlagi javnega razpisa v skladu s sprejetimi standardi in normativi za izvajanje posameznih programov.
124. člen
Pred začetkom izvajanja programa zavod in izvajalec skleneta pogodbo, v kateri določita cilje programa, njegovo vrednost in čas izvajanja programa ter določita pravice in medsebojne obveznosti pri njegovem izvajanju.
V. NADZOR NAD IZVAJANJEM PROGRAMOV
125. člen
Med izvajanjem programov zavod nadzira kakovost njihovega izvajanja in spoštovanje pogodbenih določil ter namenskost porabe sredstev.
Zavod izvaja nadzor tako, da spremlja kakovost programov, z merjenjem zadovoljstva udeležencev programov, s sodelovanjem pri zaključnih izpitih in z evalvacijami.
Za izvajanje nadzora lahko zavod pooblasti tudi druge usposobljene izvajalce.
VI. KONČNI DOLOČBI
126. člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o sofinanciranju prekvalifikacije ali dokvalifikacije presežnih delavcev (Uradni list RS, št. 38/94).
127. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1997.
Št. 020-19/96
Ljubljana, dne 25. novembra 1996.
Predsednik
Upravnega odbora
Republiškega zavoda
za zaposlovanje
Miran Kalčič l. r.
