Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 41. in 45. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) na seji dne 18. 11. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za kanalizacijo mesta Ljutomer, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod šifro 19/88-LN/LJ. Lokacijski načrt je bil potrjen na seji občinske skupščine decembra 1989.

Lokacijski načrt vsebuje:
A) Splošni del: izjave
B) Tekstualni del
1. usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ljutomer,
2. prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev,
3. ureditve po posameznih območjih,
4. osnove za parcelacijo,
5. ocena stroškov,
6. etapnost izvajanja,
7. soglasja pristojnih organov in organizacij.
C) Grafični del
1. geodetske podloge M 1:5000,
2. pregledna situacija trase M 1:5000,
3. izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1986-1990 M 1:5000,
4. zakoličbene situacije trase M 1:1000,
5. zbirna situacija komunalnih vodov in naprav M 1:1000, 1:2880, 1:5000.

Nova mestna kanalizacija je projektirana tako, da so vsi zbiralniki vezani na glavni kolektor M, kateri poteka skozi osrednji del mesta, vse do predvidene čistilne naprave, ki se locira na zahodni strani sotočja Kostanjevice ter Ščavnice.
S severnega dela mesta se na glavni zbiralnik M priključi zbirni kanal S, z južnega dela mesta pa zbirni kanal F in Ž.
Kanal M poteka od stanovanjske soseske na Razlagovi, po desni strani razbremenilnega kanala, do mestne čistilne naprave.
Kanal S poteka od prečrpališča pri mizarstvu v industrijski coni, ob levi brežini Ščavnice, do mostu pri Babjem ložiču ter se po prečkanju odplakovalnega kanala priključi na kanal M.
Kanal Ž poteka od železniške proge od Spodnjega Kamenščaka, do Kidričevega naselja v Ljutomeru in ob potoku Kostanjevica vse do čistilne naprave, kjer se priključi kanal M.

Terminski plan izgradnje čistilne naprave ne sme zaostajati za gradnjo kolektorskega omrežja.
Za dostop do čistilne naprave se bodo koristile obstoječe služnostne ceste ob industrijskem odplakovalnem kanalu.

Predvidena je položitev betonskih cevi premera 1200 mm in minimalni padci okoli 1‰.
Minimalna globina položitve kanalizacije iz zmrzlinskih kriterijev znaša 0,80 m.

Prečkanje reguliranih vodotokov se izvede pod dnom tako, da znaša razmak med temenom položenih cevi in koritom 1m oziroma po vodnogospodarskih smernicah.

V času gradnje kanalizacijskih zbiralnikov bo vzdolž trase potreben delovni pas širine 5 do 6 m za izkop, odmet in transport strojev in gradbenega materiala. Po končanih delih je delovni pas obvezno rekultivirati in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje.
Na kmetijskih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj humusa, ki se ga v času gradnje deponira in po končanih delih ponovno uporabi. Odvečni zemeljski material, ki nastaja pri izkopih za kanale, se uporabi skladno z veljavnim odlokom o ravnanju s plodno zemljo.

Gradbena dela se praviloma izvajajo izven vegetacijske sezone. Investitor mora lastnike zemljišč pravočasno oziroma najmanj 30 dni pred pričetkom gradnje obvestiti o nameravanih posegih.
Po končani gradnji se namembnost zemljišču ne spreminja.

Pri izvajanju lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem proučevanju razmer na terenu, poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z okoljevarstvenega, hidrotehničnega, funkcionalnega ali materialnega vidika. Ta odstopanja se obdelajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za izdajo ustreznega dovoljenja.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom in drugim pravnim osebam na občinski upravi Ljutomer, ki je zadolžena za prostorsko planiranje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati z dnejm objave v Uradnem listu RS.