Na podlagi 40. člena statuta Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 41/95) in 13. člena odloka o krajevnih skupnostih v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/96) je Svet krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava na seji dne 27. 9. 1996 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna skupnost Krištanci, Šalinci, Grlava je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju Šalinec, Krištanec in Grlave v Občini Ljutomer.
V skladu z zakonom, statutom Občine Ljutomer in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.
2. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki so jih v krajevni skupnosti združili občani, sredstvi, dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi, ustvarjenimi z lastno dejavnostjo.
3. člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost se sme zadolževati le po predhodnem soglasju občinskega sveta.
4. člen
Krajevna skupnost ima svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim občanom priznanja in plakete. Svet krajevne skupnosti s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima na zgornji polovici napis “Krajevna skupnost Krištanci Šalinci Grlava”, na spodnji polovici pa napis “Občina Ljutomer”.
Sedež krajevne skupnosti je: Šalinci št. 29.
5. člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil, določenih v statutu občine in odloku o KS, samostojno ureja in opravlja svoje naloge in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.
6. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.
Krajevna skupnost sodeluje tudi z drugimi KS in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
7. člen
Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine, odlok o krajevnih skupnostih v občini in ta statut.
V krajevni skupnosti se za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravljajo zlasti naslednje naloge:
– obravnavajo vsa vprašanja, pomembna za delo in življenje krajevne skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem,
– obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti ter dajejo k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude,
– dajejo soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine,
– sprejema statut krajevne skupnosti in drugi splošni akt KS,
– obravnava občinski proračun in zaključni račun proračuna občine,
– obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
– odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti,
– razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti,
– razpiše referendum o samoprispevku občanov in odloča o uvedbi samoprispevka,
– dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sklicujejo zbore občanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
– opravljajo druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
8. člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje devet članov.
9. člen
Kot stalni organ, ki ga imenuje svet KS je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje delovna telesa – komisije.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
10. člen
Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo občani krajevne skupnosti – to je volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti – na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
11. člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne, predčasne in nadomestne.
Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
12. člen
Občani volijo člane sveta krajevne skupnosti v krajevni skupnosti kot treh volilnih enotah.
Vsako naselje je samostojna volilna enota.
13. člen
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava.
2. Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
14. člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut krajevne skupnosti,
– sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
– razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese občanov KS,
– razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o uvedbi samoprispevka,
– obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj,
– v primerih, ko je tako določeno s statutom občine, daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti,
– imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS,
– voli predsednika in podpredsednika sveta KS,
– voli nadzorni odbor KS,
– imenuje volilno komisijo,
– sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi krajevne skupnosti,
– odloča o zadolževanju KS po predhodnem soglasju občinskega sveta,
– odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS,
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti KS.
3. Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS
15. člen
Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed sebe izvoli predsednika sveta KS in podpredsednika KS.
16. člen
Prvo sejo sveta KS skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS.
17. člen
Do izvolitve predsednika sveta KS in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta KS.
18. člen
Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov sveta – na predlog najmanj četrtine članov sveta – predsednika sveta KS. Predsednik sveta KS se izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta KS izvoli svet KS na predlog predsednika ali na predlog četrtine članov sveta krajevne skupnosti.
19. člen
Predsednik sveta KS in podpredsednik sveta KS se volita izmed članov sveta KS za mandatno dobo sveta KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
Predsednik sveta KS je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta KS. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje več kot polovica vseh članov sveta KS.
20. člen
Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni.
21. člen
Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta KS.
Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
22. člen
Predsednik sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta KS.
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika KS. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta, se najprej izvede postopek po 21. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS.
4. Pravice in dolžnosti članov sveta KS
23. člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
24. člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
25. člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
26. člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
27. člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku, določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta, lahko svet KS skliče zbor občanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma pobudo.
28. člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora občanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
5. Predsednik in podpredsednik sveta KS
29. člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
– zastopa in predstavlja KS,
– sklicuje in vodi seje sveta KS,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet KS.
30. člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
31. člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta KS.
6. Seje sveta KS
32. člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS.
Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
33. člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta KS glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
34. člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo, predsednik pa mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan.
Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh po tem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS.
Vabilo za sejo sveta KS se pošlje tudi županu občine. V dogovoru z županom občine se skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
35. člen
Seje sveta KS so javne.
7. Delovna telesa sveta KS
36. člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv, za razjasnitev določenih spornih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa.
V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo komisije.
8. Strokovna opravila za potrebe KS
37. člen
Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS opravlja tajnik krajevne skupnosti.
9. Zapisnik seje sveta KS
38. člen
O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih, o katerih se je razpravljalo z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izzidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik krajevne skupnosti.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik KS in zapisnikar.
10. Nadzorni odbor
39. člen
Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in dva člana.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed občanov. Predsednik in člana nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
40. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
– nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
– nadzoruje finančno poslovanje KS.
41. člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine.
Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.
11. Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
42. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
43. člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene namene.
44. člen
Lastni viri prihodkov KS so:
– sredstva zbrana s samoprispevki občanov,
– sredstva, ki jih občani združujejo v KS za določene namene,
– dotacije, darila, volila,
– sredstva, ustvarjena z dejavnostjo KS,
– sredstva iz občinskega proračuna.
45. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene se razporedijo s finančnin načrtom KS.
46. člen
Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene, določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.
47. člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS, sprejme pa se potem, ko je že sprejet občinski proračun.
Po poteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
48. člen
Krajevna skupnost se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave.
Krajevna skupnost se lahko zadolži le v soglasju s pristojnim organom občine. O zadolžitvi KS odloča svet KS.
49. člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS.
IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
50. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
– statut KS,
– poslovnik o delu sveta KS,
– finančni načrt,
– zaključni račun,
– pravilnike,
– sklepe.
51. člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje občanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja, pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
52. člen
S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta KS.
53. člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene porabe v KS.
54. člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
55. člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo in način finančno-materialnega in knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom občine.
56. člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na podlagi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
57. člen
Neposredni obliki odločanja občanov v KS sta zbor občanov in referendum.
58. člen
Zbor občanov sestavljajo polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor občanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volivcev v KS. Zbor občanov lahko skliče tudi župan občine na lastno pobudo.
Če predsednik zbora občanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja, ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
59. člen
Občani na zboru občanov:
– razpravljajo o problematiki v KS,
– razpravljajo o delu sveta KS,
– dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj v KS,
– razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja stališča do teh vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v KS.
60. člen
Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora. O delu zbora občanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
61. člen
Svet KS lahko o svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa samoprispevek občanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volivcev v KS. Zahteva volivcev mora biti podana v pisni obliki s podpisi na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov. Podatke v seznamu podpisnikov overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo volilno pravico. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
Krajevna skupnost objavlja akte, s katerimi se posega v pravice in obveznosti občanov v KS v uradnem glasilu, druge akte pa na krajevno običajen način.
63. člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil občinski svet na predlog dotedanjega sveta krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta KS, izvoljenega na prvih volitvah, traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
64. člen
Pred objavo tega statuta mora dati soglasje k njemu Občinski svet občine Ljutomer.
65. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šalinci, dne 27. septembra 1996.
Predsednik
Sveta KS
Krištanci, Šalinci, Grlava
Davorin Kurbos, ek. l. r.
