Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95 in 20/95 – odločba US RS), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 26/90) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na seji dne 12. 12. 1996 sprejel

S tem odlokom so določeni prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Krško. Določila tega odloka veljajo za območja za katera je na podlagi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/94) predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Krško.

Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo besedilo odloka soglasja in grafične priloge, ki so sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/94) – 66 kart v M 1:5000 – TTN in TKN.

Meja območja prostorskih ureditvenih pogojev je za celotno območje Občine Krško, razen za območja za katera so že sprejeti prostorsko izvedbeni akti, zazidalni načrti sprejeti po zakonu o urbanističnem planiranju, za območja za katera je že določena izdelava prostorsko izvedbenega načrta in za območja za katera bo izdelava PIA določena glede na stopnjo zahtevnosti prostorske problematike posega v prostor, ki ga določi župan na podlagi mnenja komisije za urejanje prostora in varstvo okolja.

V ureditvenih območjih naselij, ki so grafično prikazana v TTN M 1:5000 je dovoljena:
– novogradnja stanovanjskih hiš,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov v prostore za razvoj gospodarskih dejavnosti ali v stanovanjske prostore,
– gradnja gospodarskih objektov za razvoj kmetijske dejavnosti. Izjemna je možna gradnja izven tega območja ob pogoju, da je gospodarsko dvorišče kmetije tik ob robu naselja,
– gradnja pomožnih objektov, po določilih odloka. O določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/97 in Uradni list RS, št. 62/95),
– gradnja javnih objektov lokalnega pomena,
– gradnja nadomestnih objektov s funkcijo, ki jo objekt ima,
– gradnja objektov za opravljanje gospodarskih dejavnosti oziroma dejavnosti, katerih tehnologija ne zahteva dodatnih ukrepov in pogojev za ekološko ravnovesje v naravi ali krajinskih značilnosti naselja in ne bo negativnih vplivov na funkcijo naselja,
– adaptacija, vzdrževalna dela na objektih in napravah, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava objektov,
– ureditev površin za šport in rekreacijo,
– rekonstrukcija in sanacija prometnega omrežja.

V območjih, ki so izven določenih mej ureditvenega območja naselja (razpršena gradnja) je dovoljena:
– gradnja nadomestnih objektov s funkcijo, ki jo objekt ima, v sklopu gospodarskega dvorišča pa ni zadostnega prostora za nadomestno gradnjo, je le-ta izjemoma dopustna na kmetijskem zemljišču,
– novogradnja gospodarskega objekta za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu gospodarskih dvorišč,
– gradnja pomožnih objektov po določilih odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/97 in Uradni list RS, št. 62/95),
– gradnja zidanic in lop na osnovi agrokarte in odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop (Uradni list SRS, št. 48/87),
– sprememba namembnosti objekta znotraj gospodarskega dvorišča za gospodarske dejavnosti,
– adaptacija, vzdrževalna dela na objektih in napravah, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava objekta,
– gradnja objekta za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, v sklopu gospodarskega dvorišča,
– rekonstrukcija in sanacija prometnega omrežja.

Nadomestna gradnja je gradnja, ko se objekt, ki je v prostoru še zgrajen nadomesti z novim. Stari objekt se po izgradnji oziroma vselitvi v novega odstrani. Pri gradnji nadomestne stanovanjske hiše se lahko stara hiša na kmetiji še nadalje uporablja kot gospodarsko poslopje ali preuredi v prostore za dopolnilne dejavnosti. Starega objekta, ki se nadomesti z novim, se ne odstrani, če to narekujeta vidika varovanja naravne in kulturne dediščine.

Novogradnje objektov morajo upoštevati obstoječe gradbene linije, urbanistične, krajinske in arhitektonske značilnosti območja oziroma naselja, da so podolgovate oblike, višinsko prilagojene obstoječi pozidavi, da so smeri slemenov usklajene z obstoječo zasnovo oziroma pozidavo, praviloma vzporedno s plastnicami na terenu, da so strehe dvokapnice z naklonom 30–45° z možnostjo frčad in čopov ter kritino opečne ali rjave barve.

Odmiki od objektov in parcelne meje se določajo v lokacijskem postopku na kraju samem in se določijo glede na terenske in krajinske razmere v skladu s sanitarno-tehničnimi, veterinarskimi, požarno-varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih in likovnih kvalitet morfologije naselja.

Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za gradnjo individualne stanovanjske hiše meri med 600 m2 do 850 m2. Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske hiše je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3,5 m. Navedeni kriteriji se smiselno uporabljajo tudi za druge objekte.

Pri načrtovanju rekonstrukcije in sanacijskih del obstoječega prometnega omrežja se morajo upoštevati predpisi, ki urejajo to področje.
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji vzdrževalca ceste ali poti.
Pri objektih, v katerih se opravljajo gospodarske dejavnosti, morajo biti predvidene parkirne površine in prostor za dostavo v okviru funkcionalnega zemljišča oziroma v neposredni bližini.
V okviru prometnega omrežja je možna gradnja avtobusnih postajališč.

Za potrebe komunalnega urejanja, kot so energetika, vodooskrba, kanalizacija in sistemi zvez so možne novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževalna dela na objektih in napravah v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja.
Komunalne naprave izvajati v čim večjem obsegu pod zemljo.
Odpadne vode iz manjših naselij je možno z izgradnjo preko kanalizacijskega omrežja voditi na manjše čistilne naprave kjer se pred izpustom očistijo v skladu z veljavnimi predpisi.
Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se upošteva Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Na območju varovanja vodnih virov je obvezna gradnja nepretočnih greznic in gnojišč.
Za gradnjo plinovodnega omrežja, daljnovodov nad 20kV določila tega odloka ne veljajo.

Pri obstoječih pokopališčih, ki nimajo urejenih vseh potrebnih zunanjih površin so dopustne ureditve za parkirišče, zelenice, ploščadi za poslovilni obred, itd. Poslovilni objekt se lahko dozida, rekonstruira, adaptira, oziroma izvršijo vzdrževalna dela.

Kmetijska zemljišča se urejajo na podlagi agrokarte Občine Krško, ki jo je v skladu z 15. členom pravilnika o agrokarti (Uradni list SRS, št. 7/86) sprejela skupščina kmetijske zemljiške skupnosti Občine Krško ter izdelal Geodetski zavod SRS Ljubljana.
Možne so agromelioracije kmetijskih zemljišč.
Za hidromelioracije določila tega odloka ne veljajo.
Posegi v gozdni prostor se urejajo ob upoštevanju določil zakona o gozdovih.
Za potrebe urejanja gozdnih zemljišč je možna gradnja gozdne infrastrukture – /gozdne poti, vleka/.

Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati, na objektih so dopustni posegi in oblikovanja v skladu z veljavnimi predpisi in mnenji strokovnih služb ob upoštevanju usmeritev iz planskih dokumentov ter določil sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in druge predpise, ki urejajo varstvo okolja.
Območja virov pitne vode se varujejo v skladu s pogoji in varstvenimi režimi na območju varstvenih pasov, ki so podani v strokovnih podlagah za varovanje posameznega vodnega vira.
Kamnolomi in peskokopi se morajo postopoma sanirati v skladu z načrti sanacije.
Na vodotokih so dovoljene ureditve vodotokov na naraven način. Možna je ureditev ribnikov in ribogojnici ter ob vodotokih ureditve za potrebe ohranjanja ogroženih vrst divjadi po programih lovskih družin v skladu s pogoji pristojnih služb za varstvo in uporabo voda.
V poplavnem območju, na vodnih zemljiščih, na brežinah in v strugah rek in potokov gradnja ni dovoljena.

Določbe tega odloka ne veljajo za:
– spremembe namembnosti zidanic oziroma zidanic z bivalnimi prostori in vikendov v stanovanjske hiše ali druge namene v območjih, ki nimajo značaj ureditvenega območja naselja;
– za vse posege, ki so opredeljeni z dolgoročnim planom Republike Slovenije in so povzeta v obveznih izhodiščih občinskega plana občine;
– za gradnjo nove prometne in komunalne infrastrukture republiškega, regionalnega in občinskega pomena;
– posege, katerega območje nove pozidave predhodno zahteva ureditev prometne in komunalne infrastrukture ali druge presoje.

Za posege, ki so skladni z določili tega odloka se izdela lokacijska dokumentacija.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati:
– odlok o gradnji zidanic (Skup. Dolenjski list, št. 22/76),
– odlok o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje Občine Krško (Skup. Dolenjski list, št. 6/68),
– odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu in urbanističnem redu za območje Občine Krško (Skup. Dolenjski list, št. 24/79), razen za naselja, za katera so že v izdelavi prostorsko izvedbeni načrti,
– odlok o uvedbi nadomestila za ureditev sistema za odvod in čiščenje sanitarnih odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 28/87).

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.