Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 – prečiščeno besedilo, 29/86 in Uradni list RS/I., št. 15/91, 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/93 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) in na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95) je Občinski svet občine Trebnje, na 20. seji dne 29. 11. 1996 sprejel

Odlok določa območja varstvenih pasov in ukrepe za zavarovanje pred onesnaženjem naslednjih virov pitne vode v Občini Trebnje:

Mkg22-1   zajetja za Mirno
Mkg45-1   zajetji v dolini Bačjega potoka
Nm7       zajetja v Mirni dolini
Mkg31-1   zajetje za Ravne
Mkg31-2   zajetje za Škrjanče in Ševnico
Mkg22-2   zajetje za Selo pri Mirni
Mkg32     zajetje za Migolico-Migolsko goro
Mkg23     zajetje za Ravnik in Škrljevo
Mkg24     zajetji za Šentrupert (drenaža, vrtina)
Mkg14     zajetje za Hrastno
Mkg42-1   zajetje za Rodine pri Trebnjem
Nm5       zajetje za Češnjice
Nm6       zajetje za Štatenberk
Nm15      zajetje za Brezje pri Trebelnem
Mkg45-2   zajetja za Trebelno in Vrh pri Trebelnem
Nm7       zajetje za Blečji vrh-Jelševec
Mkg46-1   zajetje za Gorenji Mokronog
Mkg46-2   zajetje za G. Laknice
Mkg47     zajetje za Laknice
Mkg48     zajetje za Čužnjo vas
Mkg34     zajetje z vrtino MD-2 za KPD Dob
Mkg35     zajetje z vrtinama MO-1 in MO-2/94 pri
          Mokronogu
Mkg12     zajetje za Zaloko
Mkg15     zajetje pod Dolom za G. Jesenice
Zajetja:
VG40      zajetje za Škovec
Mkg41     zajetje za Hudeje
Mkg42-2   zajetje za Dol pri Trebnjem
Nm3       zajetje za Češnjevek
Nm4       zajetje za Dolenjo Dobravo

se zavaruje samo s širšim varstvenim pasom (cona 3).

Gospodarjenje z viri pitne vode iz 1. člena mora biti skladno z določbami tega odloka.

Varstveni pasovi so:
– najožji varstveni pas (cona 1) z najstrožjim režimom varovanja;
– ožji varstveni pas (cona 2) s strogim režimom varovanja;
– širši varstveni pas (cona 3) z blažjim režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov virov pitne vode je grafično prikazan v predlogu varstvenih pasov za potrebe zaščite vodnih zajetij v dolini Bačjega potoka in Mirni dolini v Občini Trebnje, predlog varovanja pitne vode zajetja Rebolj severno do Jesenic in predlogu varovanja vodnih virov v dolini Ribjeka med Trebelnim in Vrhom pri Trebelnem, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana; v poročilu o rezultatih študijske naloge: strokovne podlage za varovanje pomembnejših vodnih virov v Občini Trebnje, v poročilu varovanje pitne vode zajetij za Mirno, v poročilu varovanje pitne vode zajete z vrtino MD-2 v Dobu, Strokovnih podlag za zavarovanje zajetja pitne vode Zaloka v dolini Bistrice pri Šentrupetu in strokovne podlage za varovanje zajetij z vrtinama MO-1/94 in MO-2/94 – oskrba Mokronoga, ki jih je izdelal Hidroconsulting d.o.o. Dragomer.
Seznam strokovnih podlog, na podlagi katerih so določene meje varstvenih pasov, je sestavni del tega odloka. Meje varstvenih pasov so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih v M 1:5000. Strokovne osnove z mejami varstvenih pasov so na vpogled na Oddelku za okolje in prostor občine Trebnje in upravni enoti Trebnje – oddelku za okolje in prostor.

Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, mora za izdajo lokacijskega dovoljenja investitor pridobiti oceno vpliva posega na vir pitne vode pri pooblaščeni organizaciji, ki spremlja kakovost pitne vode na območju Občine Trebnje. Ocena je podlaga za izdajo zdravstvenega soglasja.

Varstveni ukrepi se seštevajo. Vsi ukrepi, ki veljajo za zunanji varstveni pas, veljajo za oba znotraj le-tega ležeča pasova.

V najožjem varstvenem pasu (v grafični prilogi cona 1) je dovoljena le dejavnost, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča. Območje najožjega varstvenega pasu, ki je prikazano v grafičnih prilogah in v pisnem delu, mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilno tablo, iz katere je razvidno, da je vstop dovoljen samo zaposlenim in pooblaščenim osebam.
Za zajetje v dolini Bačjega potoka se cona 1b spremeni v cono 1. Fizično naj se zavaruje le dosedanje območje cone 1a.

V ožjem varstvenem pasu (v grafični prilogi cona 2) s strogim režimom varovanje je prepovedano graditi:
– proizvodne in obrtne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske hiše in poslovne objekte,
– magistralne in regionalne ceste in železnice,
– skladišča nafte, naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
– naftovode,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov,
– pokopališča.
Locirati:
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov,
– drevesnice.
Izvajati:
– cestni in železniški tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi po nezaščitenih cestah in železnicah,
– eksploatacijo kamna v kamnolomih in peskokopih,
– izkop gramoza ob in iz vodotokov,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– povečanje obdelovalnih kmetijskih površin,
– sečnjo in spravilo lesa ter obdelovanje zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva, kjer obstoji nevarnost izlitja nafte in naftnih derivatov v tla,
– posek lesa na večji površini, če obstaja možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– razstreljevanje v kamnolomih,
– melioracije, ki bi lahko vplivale na količino in kvaliteto vodnega vira,
– proizvodno in drugo dejavnost, katere emisije bi škodljivo vplivale na vodni vir.
Uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode,
– za vodo nevarne in škodljive snovi pri vzdrževanju železniških tirov in drugih zunanjih objektov.
Opredeljevati:
– nova ureditvena območja naselij in širiti obstoječa.
Odlagati:
– odpadke.

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi neprepustno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; neprepustnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo in opozorilnimi tablami,
– graditi lovilne sklede za obstoječa skladišča za nevarne snovi, kamor je moč ujeti tudi rabljeno požarno vodo,
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnjah le-teh,
– sanirati nevarne odseke cest.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno pod določenimi pogoji graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju in pod pogojem, da je ustrezno urejeno odvajanje odplak,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 m3 (s I. stopnjo zaščite), ki morajo biti tehnično pregledana vsaka tri leta.
Adaptirati, nadzidati:
– stanovanjske in gospodarske objekte, če se s tem izboljšujejo obstoječe higienske razmere, vendar se skupna koristna površina stavb ne sme povečati; vse le pod pogojem, da je že zgrajena kanalizacija ali pa se ta sočasno gradi.

V ožjem varstvenem pasu se:
– preuredijo greznice in gnojišča, tako da ni nevarnosti pronicanja v podzemno vodo oziroma prelivanja na površino.

V ožjem varstvenem pasu mora biti rekonstrukcija obstoječih cest in železniških prog izvedena na podlagi predhodno izdelanega elaborata, tako da v primeru nesreč morebitne razlite tekočine ne morejo ponikati do podzemne vode.

V širšem varstvenem pasu (v grafični prilogi cona 3) z blagim režimom varovanja je prepovedano graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode,
– skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki so večja kot 25 m3 za posamezni rezervoar (200 m3 v zaključni celoti),
– nove komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vodnega vira,
– odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna skladišča posebnih odpadkov,
– ponikovalnice za odpadno vodo,
– nova pokopališča.
Izvajati:
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v zakonu o prevozu nevarnih snovi,
– izkop peska in kamna (z izjemo kamnolomov, ki so opredeljeni kot kamnolomi posebnega družbenega pomena),
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir,
– sečnjo in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti upravljalca vodovoda,
– posek lesa na večji površini, tako da obstoji možnost zmanjšanja izdatnosti vodnega vira,
– množično vzrejo živali.
Uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir in so opredeljene v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode (dovoljeno je zmerno gnojenje).
Odlagati:
– odpadke.

V širšem varstvenem pasu je dovoljeno graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih strjenih naselij ne da bi se bistveno povečalo število prebivalcev in če je ustrezno urejeno odvajanje odplak,
– adaptirati objekte brez spremembe namembnosti in dejavnosti v smislu izboljšanja higienskih razmer.

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov in nevarnih in škodljivih snovi (II. stopnja zaščite),
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključiti nanj vse objekte; vodotesnost mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi greznice za individualne stanovanjske objekte, pri katerih ni mogoče odvajati fekalne vode v glavno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Te greznice so začasne, in sicer do zgraditve javne kanalizacije,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke odpadne vode.

Vodnogospodarske in druge posege v vodotoke na območju varstvenih pasov je treba izvajati tako, da ne bo ogrožen vodni vir.

Hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi, po cestah in železnici na območju ožjega in širšega varstvenega pasu, je omejena na 40 km/h.

Varstveni pasovi vodnih virov se označijo z opozorilnimi tablami. Table se postavijo na meji posameznega pasu ob cestah in poteh.

O režimu upravljanja z zemljišči in gozdovi v posameznih varstvenih pasovih obvestijo njihove lastnike pristojne službe Občine Trebnje.

Za sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih virov pitne vodne je potrebno izdelati predloge sanacijskih ukrepov. Ti morajo biti izdelani eno leto po uveljavitvi tega odloka.
Za onesnaževalce na varstvenih pasovih mora občina na podlagi predlaganih sanacijskih ukrepov izdelati sanacijske programe, ki morajo vsebovati tudi roke za izvedbo, način financiranja in obveznosti onesnaževalcev. Ti morajo biti izdelani dve leti po uveljavitvi tega odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskih programov zagotavlja občina.
Izvajanje sanacijskih programov mora biti vključeno v letne plane onesnaževalcev.

Uvede se kataster skladišč nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi in drugih nevarnih onesnaževalcev, ki so v območju varstvenih pasov virov pitne vode. Ta mora biti izdelan v enem letu po uveljavitvi odloka.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in krši določila 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Če se z ukrepi iz 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka omeji obstoječe izkoriščanje kmetijskega zemljišča, je lastnik kmetijskega zemljišča upravičen do odškodnine po splošnih predpisih o odškodnini.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec vodovoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna zdravstvena inšpekcija.

Vsi lokacijski postopki, pričeti v varstvenih območjih pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo v skladu s pogoji zdravstvene zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem je lokacija.

S sprejetjem tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih zajetja v Bačjem potoku in Mirni dolini (Skupščinski Dolenjski list, št. 16, leto XXV, 28. 11. 1988) in odlok o varstvenem območju ter ukrepih za varstvo virov pitne vode zajetij vodovoda Dana Mirna (SDL, št. 23/72).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.