Na podlagi drugega odstavka 6. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96) izdaja minister za zdravstvo
P R A V I L N I K
o službi nujne medicinske pomoči
SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Ta pravilnik ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji.
2. člen
Nujna medicinska pomoč (v nadaljnjem besedilu: NMP) je izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti (v nadaljnjem besedilu: bolnik).
3. člen
Služba nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: služba NMP) je sestavni del mreže javne zdravstvene službe, organiziran za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči zbolelim in poškodovanim na območju države Slovenije s ciljem, da se kar najbolj skrajša čas od nastanka nujnega stanja do začetka dokončne zdravniške oskrbe.
Služba se izvaja v okviru mreže službe nujne medicinske pomoči, ki je priloga 1 tega pravilnika.
Služba se organizira v skladu s tem pravilnikom kot del obstoječe zdravniške dežurne službe ali kot posebna enota.
4. člen
Enota 1.a in 1.b ter okrepljena enota 1.b, so organizacijske oblike službe v osnovni zdravstveni dejavnosti in predstavljajo z ustreznimi kadri in opremo okrepljeno obstoječo zdravniško dežurno službo v skladu s tem pravilnikom.
Prehospitalna enota (v nadaljnjem besedilu: PHE) je oblika organiziranosti službe v večjih središčih, ki deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Organizira se poleg obstoječe redne zdravniške dežurne službe v zdravstvenem domu ali bolnišnici.
Bolnišnična urgentna služba je del bolnišnične dejavnosti za bolnišnično obravnavo bolnikov.
Center za zastrupitve je del bolnišnične dejavnosti, ki opravlja tudi nekatere dejavnosti, ki so posebnega pomena za državo.
Vozilo urgentnega zdravnika (v nadaljnjem besedilu: VUZ) je vozilo, ki ga uporablja enota 1.a in je namenjeno prevozu zdravnika in medicinskega tehnika.
Nujno reševalno vozilo (v nadaljnjem besedilu: NRV) je reševalno vozilo za nujne prevoze bolnikov v enoti 1.b.
Reanimobil je posebno reševalno vozilo, ki se uporablja v PHE in okrepljeni enoti 1.b.
Reševalni helikopter je helikopter, ki je prirejen in opremljen za primarne in sekundarne prevoze bolnikov.
Primarni prevoz je prevoz bolnika z mesta nastanka dogodka v bolnišnico, sekundarni prevoz pa prevoz med bolnišnicami.
ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE SLUŽBE
5. člen
V službo NMP se morajo vključiti vsi zdravniki, ki v osnovni zdravstveni dejavnosti delujejo kot osebni zdravniki, razen osebnih ginekologov, v skladu z mrežo službe NMP pa tudi zdravniki, ki delujejo na sekundarni ravni in so usposobljeni za izvajanje NMP.
6. člen
Mreža službe NMP se organizira za območje države na treh stopnjah, glede na število prebivalcev, zemljepisne razmere, prometne zveze in oddaljenosti bolnišnic in sicer:
a) na prvi stopnji kot enota 1.a, 1.b in okrepljena 1.b.,
b) na drugi stopnji kot PHE,
c) na tretji stopnji,
– bolnišnična urgentna služba,
– center za zastrupitve.
Razporeditev enot na prvi in drugi stopnji ter število ekip je določeno v prilogi 1 tega pravilnika.
Bolnišnična urgentna služba je v Kliničnem centru Ljubljana in Splošni bolnišnici Maribor organizirana kot posebna služba (tip H1). V drugih bolnišnicah je organizirana kot tip H2, ki združuje dežurno službo bolnišnice in bolnišnično urgentno službo.
Center za zastrupitve se organizira v Kliničnem centru Ljubljana. Opravlja 24-urno konzultativno-informacijsko službo in nekatere druge naloge, določene z navodilom ministra z zdravstvo.
KADRI
7. člen
Ekipe za izvajanje NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za izvajanje NMP, in sicer:
1. v enoti 1.a:
– zdravnik
– zdravstveni tehnik
2. v enoti 1.b:
– zdravnik
– zdravstveni tehnik
– zdravstveni tehnik – voznik NRV
ali izjemoma voznik s posebnim tečajem
3. v okrepljeni enoti 1.b:
– 2 zdravnika
– 2 zdravstvena tehnika
– zdravstveni tehnik – voznik NRV
ali izjemoma voznik s posebnim tečajem
4. v PHE
– 1 zdravnik z najmanj enim letom samostojnega dela z bolniki
– 1 zdravstveni tehnik
– 1 zdravstveni tehnik voznik reanimobila ali izjemoma voznik reanimobila s posebnim tečajem
5. v H1 in H2:
Ekipe vodijo zdravniki – specialisti usposobljeni za izvajanje urgentne medicine.
NALOGE IN DELOVANJE SLUŽBE
8. člen
Naloga vseh ekip za izvajanje NMP je, da v najkrajšem možnem času po potrebi vzpostavijo in pričnejo vzdrževati osnovne življenjske funkcije bolnika, ga oskrbijo za prevoz in ga, če je to potrebno, v najkrajšem možnem času prepeljejo v bolnišnico.
Na območju enote 1.a opravi prevoz pristojna enota 1.b, okrepljena 1.b ali PHE.
PHE se odzove tudi na poziv ekipe enote 1.b oziroma okrepljene 1.b, če ta oceni, da bi to bistveno pripomoglo k reševanju bolnika ali če obseg dela presega naloge enote 1.b oziroma okrepljene 1.b iz prvega odstavka tega člena.
Za smotrno vključevanje posameznih enot skrbi dispečerska služba.
9. člen
Na prvi stopnji izvaja službo enota 1.a na območju posameznega zdravstvenega doma, enota 1.b in okrepljena enota 1.b pa lahko na območju več zdravstvenih domov v skladu s prilogo 1 tega pravilnika.
Ekipa enote na prvi stopnji opravlja v času dežurstva poleg NMP tudi dežurno službo, v času izven dežurstva pa mora biti delo organizirano tako, da ekipa ob klicu lahko nemudoma prekine svoje delo v ambulanti in se odpravi k bolniku.
Za organizacijo dela ekip na prvi stopnji je odgovoren direktor zdravstvenega zavoda oziroma druga oseba, pooblaščena za organiziranje osnovne zdravstvene dejavnosti in dežurne službe na posameznem območju.
10. člen
Na drugi stopnji se za izvajanje službe organizirajo PHE kot posebna organizacijska enota v okviru zdravstvenega doma ali bolnišnice.
Minister za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) določi mesto in način organiziranja PHE.
Na območju, ki ga pokriva PHE, ni enot 1.a, 1.b oziroma okrepljene 1.b; njihove naloge na svojem območju opravlja PHE.
11. člen
Bolnišnična urgentna služba sprejme bolnika in izvaja NMP na tretji stopnji.
Bolnišnična urgentna služba se organizira kot tip H1 oziroma H2.
HELIKOPTERSKO REŠEVANJE IN DRUGE POSEBNE OBLIKE REŠEVANJA
12. člen
V primerih, ko je delovanje ekip iz 6. člena tega pravilnika zaradi določenih okoliščin oteženo ali prepočasno, reševanje prevzame reševalni helikopter oziroma helikopterska enota.
O nujnosti uporabe helikopterja za primarni transport ob prejemu poziva odloči dežurni zdravnik helikopterske enote.
Lokacije helikopterskih enot določi minister.
13. člen
Helikoptrsko reševanje v gorah je posebna oblika službe, ki jo izvajajo posebej za delo v helikopterski enoti usposobljeni zdravniki – gorski reševalci z ekipo v reševalnem helikopterju, namenjenem in opremljenem za reševanje v gorah.
14. člen
Način delovanja helikopterske enote in pogoje za organiziranje morebitnih novih helikopterskih enot ter način reševanja s helikopterjem v posebnih pogojih določi minister.
OPREMA ZA IZVAJANJE SLUŽBE
15. člen
Zdravstveni zavodi in ordinacije, ki izvajajo službo na prvi stopnji morajo imeti opremo za NMP, zdravstveni zavodi s štirimi ali več zdravniškimi ekipami pa tudi ustrezno opremljen ambulantni prostor za izvajanje NMP.
Predpisana oprema iz prejšnjega odstavka in oprema za delo PHE sta v prilogi 2 tega pravilnika.
16. člen
Ekipe, ki opravljajo NMP po tem pravilniku, imajo enotna oblačila in oznake, ki jih določi minister.
17. člen
Za izvajanje službe se na stopnji 1.b in PHE uporabljajo vozila, ki izpolnjujejo tehnične zahteve in so opremljena v skladu s standardom DIN 75080 in dodatno opremo (v skladu s prilogo 3 tega pravilnika), kot vozilo urgentnega zdravnika pa se uporablja vozilo s pogonom na vsa štiri kolesa.
Število vozil, ki jih mora imeti posamezna enota, je enako številu zdravniških ekip v enoti, PHE pa mora imeti še najmanj eno rezervno NRV za primer izpada svojega vozila ali vozila enote prve stopnje.
Minister lahko za izvajanje nujne medicinske pomoči odobri uporabo drugih prevoznih sredstev, če izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.
18. člen
Zdravniki, ki vodijo ekipe na prvi stopnji, so praviloma specialisti s področij osnovne zdravstvene dejavnosti, dodatno usposobljeni za izvajanje NMP.
PHE vodi zdravnik specialist ustrezne stroke, z opravljenim predpisanim izobraževanjem iz urgentne medicine in najmanj petimi leti samostojnega dela z bolniki. Imenuje ga direktor zavoda po predhodnem soglasju ministra.
Vodja PHE je odgovoren za organizacijo in izvajanje NMP in prevoze bolnikov na svojem območju.
DOKUMENTACIJA
19. člen
O delu službe se vodi dokumentacija na obrazcih, ki so določeni v prilogi 4 tega pravilnika.
Način in vrste poročanja o delu službe določi minister.
PROGRAM USPOSABLJANJA ZA NMP
20. člen
Program usposabljanja za nujno medicinsko pomoč iz 6. člena tega pravilnika določi minister na predlog zdravstvenega sveta.
Izvajanje programa usposabljanja in nadzor nad njim vodi strokovni svet iz 29. člena tega pravilnika.
Bolnišnice in PHE so dolžne zagotoviti usposabljanje iz NMP zdravnikom in zdravstvenim delavcem v skladu s programom iz prvega odstavka tega člena.
DISPEČERSTVO IN SREDSTVA ZVEZ
21. člen
Obveščanje o dogodkih in klic ekipam po tem pravilniku se izvajajo prek dispečerske službe, ki se organizira na območni ravni in je povezana s centralo v Ljubljani.
Dispečersko službo NMP opravlja ustrezno usposobljen zdravstveni tehnik.
Organizacijo dispečerske službe določi minister.
22. člen
Enotna telefonska številka za poziv ekipi NMP na območju Republike Slovenije je 112 in se uveljavi z dnem, ki ga določi minister.
POSEBNE DOLOČBE
23. člen
Služba NMP se usposobi, opremi in organizira tako, da v primeru potrebe tvori bistven del zdravstvene službe za zagotavljanje zdravstvenega varstva tudi v posebnih pogojih (obramba države, vojne razmere) oziroma zagotavlja NMP pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč.
24. člen
V primeru masovnih nesreč in katastrof so na poziv dispečerske službe enote NMP dolžne sodelovati pri reševanju z ekipami in vozili.
25. člen
Tehnična izvedba reševanja v posebnih pogojih (reševanje iz jam, vode itd.) se ureja s posebnimi predpisi.
26. člen
Zagotavljanje in financiranje NMP oziroma zdravstvenega varstva ob športnih in drugih prireditvah ter drugih občasnih ali lokalnih aktivnostih se ureja s potrebnim dogovorom med organizatorjem prireditve in zdravstvenimi zavodi, ki imajo organizirane ekipe nujne medicinske pomoči v skladu s tem pravilnikom.
FINANCIRANJE
27. člen
Ministrstvo za zdravstvo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno ovrednoti program izvajanja NMP ob upoštevanju kadrovskega standarda za izvajanje NMP, tega pravilnika, predvidenega obsega storitev in meril, ki veljajo za sklepanje pogodb med izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
28. člen
Sredstva za izdelavo programov in izvajanje usposabljanja, vzpostavitev dispečerske službe in druge naloge, ki so v pristojnosti ministrstva za zdravstvo in drugih državnih organov se zagotovijo iz državnega proračuna.
Sredstva za nakup vozil in druge opreme za izvajanje dejavnosti po tem pravilniku se zagotovijo na način in po postopku, ki velja za nabavo opreme v zdravstveni dejavnosti.
NADZOR
29. člen
Ministrstvo za zdravstvo spremlja in nadzira organiziranost, delovanje in kakovost službe NMP ter koordinacijo njenega dela, v sodelovanju s strokovnimi organi in pristojnimi zbornicami pa tudi izvajanje usposabljanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev na področju NMP.
Za reševanje strokovnih vprašanj iz področja NMP minister na predlog zdravstvenega sveta imenuje strokovni svet.
PREHODNI DOLOČBI
30. člen
Do določitve enotne telefonske številke iz 22. člena tega pravilnika tega člena pravilnika, se za poziv ekip nujne medicinske pomoči uporabljajo sedaj veljavne telefonske številke.
31. člen
Zdravstveni zavodi in drugi nosilci zdravstvene dejavnosti morajo organizirati službo v skladu s tem pravilnikom v rokih, ki jih posameznemu izvajalcu določi minister za zdravstvo.
Do določitve novih nalog zdravstveni zavodi delujejo v skladu s sedanjo organiziranostjo.
Ne glede na prejšnji odstavek bo v letu 1996 poskusno delovala služba NMP v skladu s tem pravilnikom v Celju, Kranju, Ljubljani in Tolminu.
KONČNA DOLOČBA
32. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 50-9/96
Ljubljana, dne 5. decembra 1996.
dr. Božidar Voljč l. r.
Minister
za zdravstvo
Priloga 1: Mreža Službe nujne medicinske pomoči
--------------------------------------------------------------
Zdravstveni zavod Tip NMP Število
--------------------------------------------------------------
1. ZD IZOLA PHE 1
2. ZD PIRAN 1.a 1
3. ZD KOPER 1.a 1
4. ZD NOVA GORICA PHE 1
5. ZD TOLMIN 1.b - o 1+1
6. ZD AJDOVŠČINA 1.b 1
7. ZD SEŽANA 1.b 1
8. ZD POSTOJNA PHE 1
9. ZD IL. BISTRICA 1.b 1
10. ZD KRŠKO PHE 1
11. ZD SEVNICA 1.b 1
12. ZD BREŽICE 1.b 1
13. ZD NOVO MESTO PHE 1
14. ZD TREBNJE 1.b 1
15. ZD ČRNOMELJ 1.b 1
16. ZD METLIKA -
17. ZD KRANJ PHE 1
18. ZD TRŽIČ 1.b 1
19. JESENICE PHE 1
20. ZD BLED 1.b 1
21. ZD RADOVLJICA 1.a 1
22. BOHINJ 1.a 1
23. KRANJSKA GORA 1.a 1
24. ZD ŠKOFJA LOKA 1.b 1
25. SLOVENJ GRADEC PHE 1
26. ZD RAVNE 1.b 1
27. ZD RADLJE 1.b 1
28. ZD DRAVOGRAD - ZP Črna 1.a
29. ZD VELENJE PHE 1
30. ZD MOZIRJE 1.b 1
31. ZD CELJE PHE 1,5
32. ZD ŠENTJUR PRI CELJU 1.a 1
33. ZD ŽALEC 1.b 1
34. ZD SLOV. KONJICE 1.b 1
35. ZD LAŠKO 1.b 1
36. ZD ŠMARJE 1.b 1
37. ROG. SLATINA 1.a 1
38. KOZJANSKO 1.a 1
39. MARIBOR PHE 2
40. ZD SLOVENSKA BISTRICA 1.b
41. ZD LENART 1.b 1
Zdravstveni zavod Tip NMP Število
42. ZD PTUJ PHE 1
43. ZD ORMOŽ 1.a 1
44. ZD MURSKA SOBOTA PHE 1
45. ZD LENDAVA 1.b 1
46. ZD GORNJA RADGONA 1.b 1
47. ZD LJUTOMER 1.b 1
48. ZD LJUBLJANA PHE 4
49. ZD GROSUPLJE 1.a 1
50. ZD VRHNIKA 1.a 1
51. ZD LOGATEC 1.b 1
52. ZD CERKNICA 1.b 1
53. ZD KAMNIK 1.b 1
54. ZD DOMŽALE 1.b 1
55. ZD IDRIJA 1.b 1
56. ZD KOČEVJE 1.b - o 1+1
57. ZD RIBNICA 1.b 1
58. ZD LITIJA 1.b 1
59. ZD TRBOVLJE PHE 1
60. ZD ZAGORJE 1.b 1
61. ZD HRASTNIK 1.a 1
--------------------------------------------------------------
Priloga 2: Dodatna oprema avtomobila
Avtomobili morajo biti opremljeni v skladu s standardom 75080 in
dodatno medicinsko opremo:
MEDICINSKA OPREMA REANIMOBILA
- 12-kanalni EKG monitor z ekranom, zapisom in defibrilatorjem in
zunanjim pacemakerjem
- pulzni oksimeter (na akumulator in 220 V)
- zunanji pace-maker
- perfuzor (2. kom)
- aparat za kontinuirano spremljanje telesne temperature
- aparat za kapnometrijo
- aparat za kontinuirano merjenje krvnega tlaka
- prenosni ventilator
- pobiralna nosila
- vakuumske opornice za ekstremitete (1 komplet)
- jopič za imobilizacijo hrbtenice v sedečem položaju
- ovratnice, ki omogočajo kontrolo pulza (vse velikosti)
Priloga 3: Oprema ambulant
1. Zdravnik - posameznik
V rednem delovnem času oziroma v času dela v ambulanti:
- reanimacijski kovček
- kisikova jeklenka (5 l) s priborom
- stojalo za infuzijo
2. Zdravstvena postaja
- reanimacijski kovček
- kisikova jeklenka (5 l) s priborom
- antišok komplet
- IV kanal
- EKG/DEFI
- Vozilo urgentnega zdravnika (terensko vozilo s pogonom 4x4)
3. Zdravstveni dom pri tipu 1.b in 1.a (ena ekipa)
urgentna ambulanta:
- dovozna pot za vozila
- ambulanta za zdravnika (min 12 m2)
- ambulanta za intervence(20 m2)
- čakalnica
- sestrski prostor
- prostor dežurnega zdravnika + sanitarije/tuš
- prostor za ostale dežurne v ekipi + sanitarije/tuš
- sanitarije za bolnike
Oprema:
- reanimacijski kovček zdravnika
- kisikova jeklenka s priborom 5 l
- EKG/DEFI
4. PHE enaki pogoji kot točka 3
- standard se prilagaja številu ekip
- UZ (fakultativno)
- laboratorij (klinični laboratorij)
Priloga 4: Dokumentacija
DOKUMENTACIJA V NMP
Pri svojem delu vsi, ki opravljajo nujno medicinsko pomoč
uporabljajo:
- protokol nujne intervencije (Obr. NMP 1)
- obrazec za nesrečo z več poškodovanimi ali za primer katastrof
(obr. KATA 1)
Na državnem nivoju se zbirajo podatki o:
- številu intervencij
- čas klic - mesto nesreče
- čas odhod z mesta nesreče - bolnišnica
- oddaljenost v km do mesta nesreče
- oddaljenost v km od mesta nesreče do bolnišnice
- število pacientov
- število pacientov (prometne nesreče)
- pripeljani na kirurgijo
- prepeljani na interni oddelek
- napoteni domov
- ni podatka o transportu
- število kardiopulmonalnih reanimacij (kpr)
- število uspešnih kpr
- število intubacij (vseh)
- kanal nastavljen (število)
- uporaba monitorja
- število defibriliranih pacientov
- število mrtvih ob prihodu
- kdo je klical (svojci, očividci, policija, zdravnik, dispečer,
drugo)
- število intervencij z več pacienti
- vpliv alkohola
- vpliv mamil
- število uspešnih (stabilnih) kpr
- vrsta dogodka
- bolezen
- prometna nezgoda
- poškodba izven prometa
- zastrupitve
- nepotrebne intervencije