Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, na seji dne 19. decembra 1996

1. Do končne odločitve se zadrži izvrševanje 5. točke prvega odstavka 231. člena zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96).
2. Zadržanje izvrševanja zakona začne učinkovati z dnem vročitve pismenega odpravka sklepa udeležencem.

1. Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju: agencija za revidiranje) izpodbija določbo 5. točke prvega odstavka 231. člena zakona o davčnem postopku, po kateri z dnem začetka uporabe tega zakona (1. 1. 1997, 240. člen) prenehajo veljati določbe od vključno 45. člena do vključno 59. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 – odl. ustavnega sodišča in 58/95 – v nadaljevanju: ZAPPNI). Gre za določbe, ki urejejo postopek nadziranja kot poseben upravni postopek. Agencija navaja, da ji bo zaradi prenehanja veljavnosti postopkovnih določb iz členov 45 do 59 ZAPPNI onemogočeno ali oteženo:
– odločanje o pritožbah zoper procesne sklepe v revizijskem postopku in zoper odločbe (vključno s procesnimi sklepi) v kontrolnem postopku;
– vodenje zapisnika in uresničitev načela zaslišanja stranke pred izdajo odločbe v kontrolnem postopku in pri postopku pregleda povezanih podjetij;
– zaseg listin in drugih dokazov;
– zagotovitev pogojev za delo pooblaščenim osebam.
Po mnenju predlagatelja naj bi bila izpodbijana določba v nasprotju z 2. in 153. členom ustave.
2. Agencija predlaga začasno zadržanje izvrševanja 5. točke prvega odstavka 231. člena v zvezi z 239. in 240. členom zakona o davčnem postopku. Predlog utemeljuje s potrebo po nemotenem in čim hitrejšem dokončanju revizij lastninskega preoblikovanja ter drugih nalog, povezanih z ugotavljanjem oškodovanja družbenega kapitala.

3. Agencija za revidiranje vlaga zahtevo na podlagi 5. alinee prvega odstavka 23. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), sklicujoč se pri tem na status, ki ga je ustavno sodišče v zadevi U-I-271/95 prisodilo Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: APPNI). Agencija za revidiranje je na področju revizije in nadzora lastninskega preoblikovanja podjetij prevzela postopke APPNI, zato meni, da je vstopila v njen položaj tudi glede aktivne legitimacije za vložitev zahteve pred ustavnim sodiščem.
4. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-271/95 z dne 7. 12. 1995 priznalo APPNI položaj upravičenega predlagatelja postopka pred ustavnim sodiščem in pri tem navedlo: “Ne zgolj formalna analogija z računskim sodiščem, ampak tudi specifičen položaj agencije kot posebnega in začasnega kontrolnega organa v prehodnem obdobju preoblikovanja družbene lastnine zato utemeljuje smiselno uporabo določbe 5. alinee prvega odstavka 23. člena ZUstS, da se ji prizna položaj predlagatelja postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona. Pri tem je omejitev “v zvezi s postopki, ki jih vodi” nujno razumeti širše: ne samo v zvezi s konkretnim, posamičnim postopkom, ampak tudi kot možnost sprožiti ustavni spor v primeru, ko bi izpodbijana zakonska norma lahko vplivala na to, da agencija določenih kontrolnih postopkov sploh ne bi več mogla opravljati ali pa bi jih lahko opravljala bistveno težje oziroma manj učinkovito kot dosedaj”.
5. Vsebina nalog, vezanih na lastninsko preoblikovanje, je bila tisti element, ki je po odločitvi ustavnega sodišča zahtevala zagotovitev posebnega, računskemu sodišču analognega položaja APPNI. Gre za opravljanje nadzorne (kontrolne) funkcije v postopkih lastninskega preoblikovanja pravnih oseb ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov in razpolaganja z družbeno lastnino pravnih oseb. Ta analogija je bila vezana torej na tisti del nalog prejšnje enotne APPNI, ki jih sedaj opravlja agencija za revidiranje, ne pa tudi na tisti del nalog, ki jih je APPNI opravljala kot upravne naloge (davčni postopki) oziroma kot bančne posle (plačilni promet). Zato je tudi v tem postopku ustavno sodišče iz enakih razlogov priznalo agenciji za revidiranje položaj predlagatelja postopka. Izpodbijana določba namreč v okviru reorganizacije APPNI posega izven okvira sprememb davčnega postopka tudi v ureditev postopka, po katerem so se dosedaj opravljale revizijske in kontrolne naloge.

6. Po določbi 39. člena ZUstS lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice. Pri tem pretehta tudi možne posledice, ki bi lahko nastale zaradi zadržanja izvršitve zakona.
7. S 1. 1. 1997 bodo prenehale veljati postopkovne določbe, ki so se uporabljale ne samo v postopku davčnega nadziranja, ampak tudi v postopkih preverjanja zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje pravnih oseb, ter razpolaganja z družbeno lastnino do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register, deloma pa tudi v postopkih revidiranja lastninskega preoblikovanja pravnih oseb. Te posebne določbe so bile prilagojene naravi revizijskih in kontrolnih nalog tako, da jih ni mogoče nadomestiti z uporabo pravil ZUP (ki se sicer subsidiarno uporablja).
8. Namen zakonodajalca je bil z davčno zakonodajo (zakon o davčnem postopku in zakon o davčni službi) na novo urediti tako organizacijo kot postopek davčnega nadziranja. Pri tem pa bi moral zakonodajalec upoštevati tudi namen ZAPPNI-a: da je potrebno zagotoviti nemoteno nadaljevanje in dokončanje postopkov revizije lastninskega preoblikovanja in postopkov nadziranja razpolaganja z družbeno lastnino. Zakonska ureditev razdelitve prej enotne APPNI ne sme vplivati na uresničitev kateregakoli od teh namenov.
9. Zato je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvršitev izpodbijane določbe. Ocenilo je, da je nevarnost nastanka škodljivih posledic, če bi se kasneje ugotovilo, da zakona ni potrebno razveljaviti, manjša, kot bi bila nevarnost nastanka škodljivih posledic takojšnje uveljavitve zakona, če bi se kasneje izkazalo, da zakon ni v skladu z ustavo, oziroma je sploh ni.
10. Zadržanje izvršitve zakona pomeni, da agencija za revidiranje še naprej opravlja vse svoje naloge po istem postopku, kot doslej oziroma kot so se opravljale v APPNI.

11. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 22. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Šinkovec.