Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in v zvezi z drugim odstavkom 2. člena zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št.1/91-I in 46/93) izdaja Svet Banke Slovenije

Banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke) razvrstijo aktivne bilančne in zunajbilančne postavke v skupine glede na njihovo kvaliteto.

Vse aktivne bilančne in zunajbilančne postavke, ki predstavljajo problematične terjatve, to je terjatve do dolžnikov, ki so razvrščeni v skupine C, D in E, bankovci in kovanci, gradbeni objekti in oprema, namenjeni poslovni dejavnosti banke ter neposlovna aktiva se praviloma štejejo kot nedonosna aktiva.

Kreditno tveganje po tem sklepu pomeni tveganje, da dolžnik delno ali v celoti ob dospelosti ne plača svoje obveznosti do banke.
Tvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu vsa dospela in nedospela kratkoročna in dolgoročna posojila, naložbe v vrednostne papirje, eskontirane menice, obračunane obresti, nadomestila in provizije ter terjatve za plačane garancije, avale in druge potencialne obveznosti, trajne udeležbe, vloge pri domačih in tujih bankah in ostale terjatve, ki jih je možno razporediti na posameznega dolžnika.
Tvegane zunajbilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu izdane garancije, avale, nekrite akreditive, prevzete nepreklicne obveznosti iz odobrenih posojil in odobrene neizkoriščene limite iz okvirnih posojil in druge potencialne obveznosti, na osnovi katerih lahko nastane obveznost plačila s strani banke.
Netvegane bilančne postavke banke obsegajo po tem sklepu praviloma bankovce in kovance, gradbene objekte in opremo namenjeno poslovni dejavnosti banke.
Terjatve do Banke Slovenije in terjatve do Republike Slovenije se po tem sklepu štejejo kot netvegane.

Izhodišče razvrstitve je sistematični pregled bančnega portfelja, to je bilančnih in zunajbilančnih postavk aktive (v nadaljnjem besedilu: terjatev). Razvrstitev terjatev se opravi po posameznih dolžnikih. Kot en dolžnik se štejejo tudi povezane osebe.
Dolžnike – povezane osebe banke razvrstijo v skladu z navodili za izvedbo sklepa.
5. Terjatve se razvrstijo v skupine od A do E na podlagi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti vračila pogodbenih obveznosti do banke.
Ocena in vrednotenje dolžnikove sposobnosti za vračilo pogodbenih obveznosti temelji na: oceni finančnega položaja posameznega dolžnika, zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplačilo dolga v prihodnosti, rednosti poravnavanja dospelih obveznosti in zavarovanju terjatev.
a) V skupino A se razvrstijo:
– terjatve do Banke Slovenije in Republike Slovenije;
– terjatve do dolžnikov za katere banka ne pričakuje težav s plačevanjem obveznosti, in ki plačujejo svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni;
– terjatve, zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem iz 7. točke tega sklepa;
b) v skupino B se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere banka ocenjuje, da bodo denarni tokovi še zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti, toda njihovo finančno stanje je trenutno šibko, ne kaže pa, da bi se v bodoče bistveno poslabšalo;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni;
c) v skupino C se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere banka ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje dospelih obveznosti;
– ki so izrazito podkapitalizirani;
– ki nimajo zadostnih čistih kratkoročnih sredstev v primeru kratkoročnega posojila;
– od katerih banka ne prejema tekočih zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije v zvezi s terjatvami, jamstvi in viri za odplačilo terjatev;
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 31 do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni;
d) v skupino D se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere obstaja velika verjetnost izgube,
– ki so nelikvidni in nesolventni,
– ki so v sanaciji,
– za katere je bila pri pristojnem sodišču vložena prijava za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja,
– ki so v stečaju,
– ki večkrat plačujejo obveznosti z zamudo od 91 do 180 dni, občasno tudi z zamudo od 181 do 365 dni,
vendar banka utemeljeno pričakuje delno pokritje terjatev;
e) v skupino E se razvrstijo terjatve do dolžnikov:
– za katere banka ocenjuje, da so nevračljive in ne bodo poplačane;
– s sporno pravno podlago.
Plačilo obveznosti dolžnika pomeni plačilo vseh obveznosti dolžnika do banke v pogodbeno dogovorjenih rokih dospelosti, ne da bi banka za ta namen posredno ali neposredno vzpostavila novo terjatev ali potencialno obveznost do dolžnika.
Pri obnovitvah, podaljševanju in vzpostavitvi novih terjatev ali jamstev se smiselno upoštevajo tudi določila 13. točke tega sklepa v primeru dolžnikov, razvrščenih v A in B skupino ter določila 9. točke glede restrukturiranja nedonosnih terjatev za terjatve iz skupin C, D in E.

Zlasti za majhne dolžnike in prebivalstvo se lahko v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke.
Pri terjatvah do tujih oseb je potrebno upoštevati tudi deželno tveganje.

Prvovrstna zavarovanja terjatev po tem sklepu so:
– bančna vloga, za katero obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve;
– vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije in držav OECD, ki so članice OECD najmanj 5 let;
– nepreklicne garancije na prvi poziv bank s sedežem v Republiki Sloveniji ali prvovrstnih tujih bank;
– dolžniški vrednostni papirji bank s sedežem v Republiki Sloveniji in prvovrstnih tujih bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih. Pri tem se ne upoštevajo podrejeni in/ali zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
– nepreklicna jamstva Slovenske izvozne družbe, družbe za zavarovanje in financiranje izvoza;
– nepreklicna jamstva Republike Slovenije.
Vir za opredelitev prvovrstnih bank bo naveden v navodilih za izvedbo sklepa.
Terjatve z zavarovanji, naštetimi v prvem odstavku te točke, se razvrščajo v skupino A do aktiviranja zavarovanja, vendar največ 30 dni po roku za plačilo terjatve.

Terjatve, ki so zavarovane z zastavo premoženja, lahko banka razvrsti največ za eno skupino višje, kot bi jih na osnovi ocene in vrednotenja dolžnikove sposobnosti poravnavanja pogodbenih obveznosti. V tem primeru mora banka razpolagati z vso potrebno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zastavljeno premoženje učinkovito in ustrezno sredstvo sekundarnega poplačila.

Z restrukturiranjem nedonosnih terjatev so mišljene aktivnosti, ki jih opravi banka v razmerju do dolžnikov, do katerih terjatve so razvrščene v skupino C, D ali E.
Temeljno načelo glede računovodskih postopkov povezanih z restrukturiranjem nedonosnih terjatev je takojšnje izkazovanje izgub in potencialnih izgub ter izkazovanje prihodkov šele ob njihovi dejanski realizaciji.
Banka Slovenije izda posebna navodila za izvajanje te točke.

Pri vrednotenju naložb banka upošteva predpisana načela vrednotenja.

Potencialne izgube banke, to je popravke vrednosti za bilančne terjatve in rezervacije za zunajbilančne obveznosti, se na podlagi razvrstitve bilančnih in zunajbilančnih postavk v skupine iz tega sklepa izračunavajo praviloma v višini:
– 10 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino B,
– 25 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino C,
– 50 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino D in
– 100 odstotkov terjatev razvrščenih v skupino E.
Pri izračunu potencialnih izgub lahko banke za skupine B, C in D uporabljajo tudi višje ali nižje odstotke od tistih, ki so navedeni v prvem odstavku te točke.
Uporabljeni odstotki pri vsaki posamezni terjatvi pomenijo najverjetnejši odstotek izgube terjatev.
Možni odstotki za izračun potencialnih izgub za terjatve v skupinah B, C in D so naslednji:
– v skupini B od 5 do 15 odstotkov;
– v skupini C od 15 do 40 odstotkov;
– v skupini D od 40 do 99 odstotkov.

Terjatve razvrščene v skupino A in B se po tem sklepu štejejo kot donosne, terjatve razvrščene v skupino C, D in E pa kot nedonosne terjatve.

Banka lahko vključi v izkaz uspeha samo plačane prihodke. Kot plačilo se šteje pritok na račun ali v blagajno banke.
Izjemoma lahko banka vključuje v izkaz uspeha obračunane in še neplačane prihodke od donosnih terjatev oziroma terjatev do komitentov razvrščenih v skupino A ali B, vendar le v primeru, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dolžnik tekoče poravnava svoje dospele obveznosti;
– projekcija denarnih pritokov in odtokov dolžnika nedvomno omogoča poravnavanje obveznosti do banke v pogodbeno določenih rokih;
– terjatev ni razvrščena v skupino B zaradi zastave premoženja.
Če niso izpolnjeni navedeni pogoji, se prihodki iz prvega odstavka te točke obravnavajo enako kot prihodki od nedonosnih terjatev.

Banka ne sme v izkaz uspeha vključevati prihodkov, ki jih obračunava na nedonosne terjatve.
Prihodki, ki so v skladu s prvim odstavkom te točke le obračunani in niso vključeni v izkaz uspeha banke, so po tem sklepu izključeni prihodki.
Zneske izključenih prihodkov vodi banka v aktivi bilance stanja kot terjatev do dolžnika, v pasivi bilance stanja pa na posebnem računu izključenih prihodkov.

Če banka med letom prerazporedi dolžnika oziroma terjatev iz skupine A ali B v skupino C, D ali E, stornira v izkazu uspeha celoletne prihodke, ki so bili že vključeni v izkaz uspeha kot obračunani in neplačani v skladu s 13. točko tega sklepa.
V nasprotnem primeru ravna v skladu s 13. točko tega sklepa.

Banka zagotavlja informacije in dokumentacijo o dolžnikih najmanj v obsegu, ki je predpisan s posebnimi navodili Banke Slovenije glede minimalnega obsega dokumentacije v posojilnih mapah.

Ustrezni organi banke morajo zagotoviti, da vodstvo banke razvije in sprejme ustrezne interne postopke za izvajanje določil sklepa in navodil, predvsem pa, da v banki:
– vzpostavi notranjo kontrolo in sistem poročanja, ki bo zagotovil predpisano uporabo meril razvrščanja in ostalih določil sklepa,
– vzpostavi sistem za stalno in tekoče spremljanje kreditnih tveganj in
– zagotovi, da je izvajanje sklepa podprto z ustreznimi računovodskimi postopki.

Vse dolžnike je potrebno razvrstiti v ustrezno skupino pred vzpostavitvijo terjatve oziroma zunajbilančne obveznosti, nato pa sproti, najmanj pa trimesečno oceniti celotni kreditni portfelj in opraviti potrebne prerazvrstitve.

Banka Slovenije predpiše podrobnejša navodila za izvajanje določil tega sklepa.

O izvajanju tega sklepa poročajo banke Banki Slovenije trimesečno v obliki in na način, ki je predpisan z navodilom.

Poročila iz 20. točke tega sklepa izdelajo banke po stanju na zadnji dan trimesečja in jih Banki Slovenije dostavijo v tridesetih dneh po poteku trimesečja oziroma v petnajstih delovnih dneh po roku za predložitev bilance stanja in izkaza uspeha.
Prva poročila po tem sklepu izdelajo banke po stanju na dan 31. 3. 1997. Banke morajo vse dodatne rezervacije in popravke vrednosti, ki izhajajo iz določil tega sklepa, oblikovati najkasneje do 31. 12. 1997, pri čemer morajo to obveznost izpolnjevati trimesečno po najmanj 25%, prihodke pa izključiti v celoti že ob prvi prerazvrstitvi v nižjo skupino.

V primeru posebne zahteve Banke Slovenije izdela banka poročilo tudi po stanju na dan, ki ni predpisan v 21. točki in v roku, ki ga določi Banka Slovenije.

Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za hranilnice iz 63. člena zakona o bankah in hranilnicah.

Z dnem začetka uporabe tega sklepa preneha veljavnost sklepa o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic (Uradni list RS št. 55/93, 66/93, 34/95 in 37/95).

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od vključno 1. 1. 1997.