Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (MKVNPF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. maja 1996.

Ratificira se Konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov, sestavljena in podpisana v Ženevi 29. oktobra 1971 v angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku.

Besedilo konvencije se v angleškem izvirniku in slovenskem prevodu glasi:

The Contracting States,
concerned at the widespread and increasing unauthorized duplication of phonograms and the damage this is occasioning to the interests of authors, performers and producers of phonograms;
convinced that the protection of producers of phonograms against such acts will also benefit the performers whose performances, and the authors whose works, are recorded on the said phonograms;
recognizing the value of the work undertaken in this field by the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization and the World Intellectual Property Organization;
anxious not to impair in any way international agreements already in force and in particular in no way to prejudice wider acceptance of the Rome Convention of October 26, 1961, which affords protection to performers and to broadcasting organizations as well as to producers of phonograms;
have agreed as follows:

For the purposes of this Convention:
(a) ”phonogram” means any exclusively aural fixation of sounds of a performance or of other sounds;
(b) ”producer of phonograms” means the person who, or the legal entity which, first fixes the sounds of a performance or other sounds;
(c) ”duplicate” means an Article which contains sounds taken directly or indirectly from a phonogram and which embodies all or a substantial part of the sounds fixed in that phonogram;
(d) ”distribution to the public” means any act by which duplicates of a phonogram are offered, directly or indirectly, to the general public or any section thereof.

Each Contracting State shall protect producers of phonograms who are nationals of other Contracting States against the making of duplicates without the consent of the producer and against the importation of such duplicates, provided that any such making or importation is for the purpose of distribution to the public, and against the distribution of such duplicates to the public.

The means by which this Convention is implemented shall be a matter for the domestic law of each Contracting State and shall include one or more of the following: protection by means of the grant of a copyright or other specific right; protection by means of the law relating to unfair competition; protection by means of penal sanctions.

The duration of the protection given shall be a matter for the domestic law of each Contracting State. However, if the domestic law prescribes a specific duration for the protection, that duration shall not be less than twenty years from the end either of the year in which the sounds embodied in the phonogram were first fixed or of the year in which the phonogram was first published.

If, as a condition of protecting the producers of phonograms, a Contracting State, under its domestic law, requires compliance with formalities, these shall be considered as fulfilled if all the authorized duplicates of the phonogram distributed to the public or their containers bear a notice consisting of the symbol P , accompanied by the year date of the first publication, placed in such manner as to give reasonable notice of claim of protection; and, if the duplicates or their containers do not identify the producer, his successor in title or the exclusive licensee (by carrying his name, trademark or other appropriate designation), the notice shall also include the name of the producer, his successor in title or the exclusive licensee.

Any Contracting State which affords protection by means of copyright or other specific right, or protection by means of penal sanctions, may in its domestic law provide, with regard to the protection of producers of phonograms, the same kinds of limitations as are permitted with respect to the protection of authors of literary and artistic works. However, no compulsory licenses may be permitted unless all of the following conditions are met:
(a) the duplication is for use solely for the purpose of teaching or scientific research;
(b) the license shall be valid for duplication only within the territory of the Contracting State whose competent authority has granted the license and shall not extend to the export of duplicates;
(c) the duplication made under the license gives rise to an equitable remuneration fixed by the said authority taking into account, inter alia, the number of duplicates which will be made.

(1) This Convention shall in no way be interpreted to limit or prejudice the protection otherwise secured to authors, to performers, to producers of phonograms or to broadcasting organizations under any domestic law or international agreement.
(2) It shall be a matter for the domestic law of each Contracting State to determine the extent, if any, to which performers whose performances are fixed in a phonogram are entitled to enjoy protection and the conditions for enjoying any such protection.
(3) No Contracting State shall be required to apply the provisions of this Convention to any phonogram fixed before this Convention entered into force with respect to that State.
(4) Any Contracting State which, on October 29, 1971, affords protection to producers of phonograms solely on the basis of the place of first fixation may, by a notification deposited with the Director General of the World Intellectual Property Organization, declare that it will apply this criterion instead of the criterion of the nationality of the producer.

(1) The International Bureau of the World Intellectual Property Organization shall assemble and publish information concerning the protection of phonograms. Each Contracting State shall promptly communicate to the International Bureau all new laws and official texts on this subject.
(2) The International Bureau shall, on request, furnish information to any Contracting State on matters concerning this Convention, and shall conduct studies and provide services designed to facilitate the protection provided for therein.
(3) The International Bureau shall exercise the functions enumerated in paragraph (1) and paragraph (2) above in cooperation, for matters within their respective competence, with the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization and the International Labour Organization.

(1) This Convention shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations. It shall be open until April 30, 1972, for signature by any State that is a member of the United Nations, any of the Specialized Agencies brought into relationship with the United Nations, or the International Atomic Energy Agency, or is a party to the Statute of the International Court of Justice.
(2) This Convention shall be subject to ratification or acceptance by the signatory States. It shall be open for accession by any State referred to in paragraph (1) of this Article.
(3) Instruments of ratification, acceptance or accession shall be deposited with the Secretary-General of the United Nations.
(4) It is understood that, at the time a State becomes bound by this Convention, it will be in a position in accordance with its domestic law to give effect to the provisions of the Convention.

No reservations to this Convention are permitted.

(1) This Convention shall enter into force three months after deposit of the fifth instrument of ratification, acceptance or accession.
(2) For each State ratifying, accepting or acceding to this Convention after the deposit of the fifth instrument of ratification, acceptance or accession, the Convention shall enter into force three months after the date on which the Director General of the World Intellectual Property Organization informs the States, in accordance with Article 13, paragraph (4), of the deposit of its instrument.
(3) Any State may, at the time of ratification, acceptance or accession or at any later date, declare by notification addressed to the Secretary-General of the United Nations that this Convention shall apply to all or any one of the territories for whose international affairs it is responsible. This notification will take effect three months after the date on which it is received.
(4) However, the preceding paragraph may in no way be understood as implying the recognition or tacit acceptance by a Contracting State of the factual situation concerning a territory to which this Convention is made applicable by another Contracting State by virtue of the said paragraph.

(1) Any Contracting State may denounce this Convention, on its own behalf or on behalf of any of the territories referred to in Article 11, paragraph (3), by written notification addressed to the Secretary-General of the United Nations.
(2) Denunciation shall take effect twelve months after the date on which the Secretary-General of the United Nations has received the notification.

(1) This Convention shall be signed in a single copy in English, French, Russian and Spanish, the four texts being equally authentic.
(2) Official texts shall be established by the Director General of the World Intellectual Property Organization, after consultation with the interested Governments, in the Arabic, Dutch, German, Italian and Portuguese languages.
(3) The Secretary-General of the United Nations shall notify the Director General of the World Intellectual Property Organization, the Director-General of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization and the Director-General of the International Labour Office of:
(a) signatures to this Convention;
(b) the deposit of instruments of ratification, acceptance or accession;
(c) the date of entry into force of this Convention;
(d) any declaration notified pursuant to Article 11, paragraph (3);
(e) the receipt of notifications of denunciation.
(4) The Director General of the World Intellectual Property Organization shall inform the States referred to in Article 9, paragraph (1), of the notifications received pursuant to the preceding paragraph and of any declarations made under Article 7, paragraph (4). He shall also notify the Director-General of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization and the Director-General of the International Labour Office of such declarations.
(5) The Secretary-General of the United Nations shall transmit two certified copies of this Convention to the States referred to in Article 9, paragraph (1).
IN WITNESS WHEREOF, the undersigned, being duly autorized, have signed this Convention.
DONE at Geneva, this twenty-ninth day of October, 1971.

Države pogodbenice
so zaskrbljene zaradi razširjenega in naraščajočega nedovoljenega presnemavanja fonogramov ter škode, ki jo to povzroča interesom avtorjev, izvajalcev in proizvajalcev fonogramov;
so prepričane, da bo varstvo proizvajalcev fonogramov pred takšnimi dejanji koristilo tudi izvajalcem, katerih izvedbe, in avtorjem, katerih dela so posneta na takšnih fonogramih;
priznavajo pomen dela, ki sta ga na tem področju opravili Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ter Svetovna organizacija za intelektualno lastnino;
si prizadevajo, da ne bi kakor koli posegale v že veljavne mednarodne sporazume, še posebej pa, da ne bi kakor koli škodovale širšemu sprejemanju Rimske konvencije z dne 26. oktobra 1961, ki zagotavlja varstvo izvajalcem in radiodifuznim organizacijam kot tudi proizvajalcem fonogramov;
in so zato sklenile, kot sledi:

Za namene te konvencije:
(a) ”fonogram” pomeni vsak izključno slušni posnetek zvokov izvedbe ali drugih zvokov;
(b) ”proizvajalec fonogramov” pomeni fizično ali pravno osebo, ki prva posname zvoke izvedbe ali druge zvoke;
(c) ”kopija” pomeni predmet, ki vsebuje zvoke, prevzete neposredno ali posredno s fonograma, in obsega vse ali znaten del zvokov, posnetih na tem fonogramu;
(d) ”distribuiranje javnosti” pomeni vsako dejanje, s katerim se kopije fonograma ponudijo neposredno ali posredno široki javnosti ali njenemu delu.

Vsaka država pogodbenica varuje proizvajalce fonogramov, ki so državljani drugih držav pogodbenic, pred izdelavo kopij brez soglasja proizvajalca in pred uvozom takih kopij, pod pogojem, da je taka izdelava ali uvoz storjen z namenom distribuiranja javnosti, ter pred distribuiranjem takih kopij javnosti.

Uresničevanje te konvencije ureja domače pravo vsake države pogodbenice z enim ali več od naslednjih načinov: varstvo na podlagi avtorske pravice ali druge posebne pravice; varstvo na podlagi predpisov o nelojalni konkurenci; varstvo na podlagi kazenskih sankcij.

Trajanje varstva ureja domače pravo vsake države pogodbenice. Če pa domače pravo določa poseben čas trajanja varstva, ta čas ne sme biti krajši od dvajset let, šteto od konca leta, v katerem so bili zvoki, vsebovani na fonogramu, prvič posneti, ali od leta, v katerem je bil fonogram prvič izdan.

Če kot pogoj za varstvo proizvajalcev fonogramov država pogodbenica zahteva po svojem domačem pravu izpolnitev določenih formalnosti, se šteje, da so te formalnosti izpolnjene, če je na vseh avtoriziranih kopijah fonograma, distribuiranih javnosti, ali na njihovih ovitkih opozorilo v obliki znaka P skupaj z letnico prve izdaje, in to tako, da primerno opozori na zahtevano varstvo; in če na kopijah ali njihovih ovitkih ni naveden proizvajalec, njegov pravni naslednik ali imetnik izključne licence (z navedbo imena, blagovne znamke ali druge ustrezne označbe), mora opozorilo vsebovati tudi ime proizvajalca, njegovega pravnega naslednika ali imetnika izključne licence.

Vsaka država pogodbenica, ki zagotavlja varstvo na podlagi avtorske pravice ali druge posebne pravice ali varstvo na podlagi kazenskih sankcij, lahko v svojem domačem pravu za varstvo poizvajalcev fonogramov določi enake omejitve, kot so dopustne za varstvo avtorjev književnih in umetniških del. Vendar pa prisilne licence niso dopustne, razen če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) da se kopije uporabljajo le za pouk ali znanstveno raziskovanje;
(b) da licenca velja le za izdelavo kopij na ozemlju države pogodbenice, katere pristojni organ je podelil licenco, in ne vsebuje dovoljenja za izvoz kopij;
(c) da je za kopije, izdelane na podlagi licence, predvideno pravično nadomestilo v znesku, ki ga določi navedeni organ, ki pri tem med drugim upošteva tudi število kopij, ki bodo izdelane.

(1) Ta konvencija se ne sme na noben način razlagati tako, kot da omejuje ali posega v varstvo, ki je sicer drugače zagotovljeno avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov ali radiodifuznim organizacijam na podlagi domačega prava ali mednarodnih sporazumov.
(2) Domače pravo vsake države pogodbenice določa obseg, v katerem so izvajalci, katerih izvedbe so posnete na fonogramu, upravičeni do varstva, če to sploh so, ter pogoje za uživanje takšnega varstva.
(3) Nobena država pogodbenica ni dolžna uporabiti določb te konvencije za fonogram, ki je bil posnet, preden je ta konvencija začela veljati za to državo.
(4) Vsaka država pogodbenica, ki na dan 29. oktobra 1971 zagotavlja varstvo proizvajalcem fonogramov zgolj na podlagi kraja prvega posnetka, lahko z notifikacijo, deponirano pri generalnem direktorju Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, izjavi, da bo uporabljala ta kriterij namesto kriterija državljanstva proizvajalca.

(1) Mednarodni urad Svetovne organizacije za intelektualno lastnino zbira in objavlja podatke o varstvu fonogramov. Vsaka država pogodbenica takoj sporoči Mednarodnemu uradu vse nove predpise in uradna besedila o tem.
(2) Mednarodni urad daje vsaki državi pogodbenici na njeno zahtevo informacije o tej konvenciji ter vodi študije in zagotavlja storitve za lažje uresničevanje s to konvencijo predvidenega varstva.
(3) Mednarodni urad opravlja naloge, naštete v prvem in drugem odstavku tega člena, v sodelovanju z Organizacijo Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo oziroma z Mednarodno organizacijo dela za zadeve iz njune pristojnosti.

(1) Ta konvencija se deponira pri generalnem sekretarju Združenih narodov. Do 30. aprila 1972 je na voljo za podpis vsaki državi, ki je članica Združenih narodov, katere koli specializirane agencije Zduženih narodov ali Mednarodne agencije za atomsko energijo ali pa je pogodbenica Statuta Meddržavnega sodišča.
(2) To konvencijo države podpisnice ratificirajo ali sprejmejo. Konvencija je na voljo za pristop vsaki državi iz prvega odstavka tega člena.
(3) Listine o ratifikaciji, sprejemu ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
(4) Razume se, da bo v času, ko postane določena država vezana s to konvencijo, sposobna, da v skladu s svojim domačim pravom zagotavi izvajanje določb te konvencije.

Nobeni pridržki k tej konvenciji niso dopustni.

(1) Ta konvencija začne veljati tri mesece po deponiranju pete listine o ratifikaciji, sprejemu ali pristopu.
(2) Za vsako državo, ki ratificira, sprejme ali pristopi k tej konvenciji po tem, ko je bila deponirana peta listina o ratifikaciji, sprejemu ali pristopu, začne konvencija veljati tri mesece po dnevu, ko generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino v skladu s četrtim odstavkom 13. člena obvesti druge države o deponiranju te listine.
(3) Vsaka država lahko ob ratifikaciji, sprejemu ali pristopu ali kadar koli pozneje izjavi z notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Združenih narodov, da velja ta konvencija tudi za vsa ozemlja ali za posamezno ozemlje, za katerih mednarodne odnose je odgovorna. Taka notifikacija bo začela učinkovati tri mesece po dnevu njenega prejema.
(4) Vendar pa se prejšnji odstavek ne sme v nobenem primeru razumeti tako, kot da pomeni priznanje ali tihi pristanek države pogodbenice na dejansko stanje na ozemlju, na katero druga država pogodbenica razširi veljavnost te konvencije na podlagi omenjenega odstavka.

(1) Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo zase ali za katero koli ozemlje, navedeno v tretjem odstavku 11. člena, s pisno notifikacijo, naslovljeno na generalnega sekretarja Združenih narodov.
(2) Odpoved začne učinkovati dvanajst mesecev po dnevu, ko generalni sekretar Združenih narodov prejme notifikacijo.

(1) Ta konvencija je podpisana v enem izvodu v angleškem, francoskem, ruskem in španskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako verodostojna.
(2) Generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino določi uradna besedila v arabskem, nizozemskem, nemškem, italijanskem in portugalskem jeziku po posvetovanju z vladami zainteresiranih držav.
(3) Generalni sekretar Združenih narodov obvesti generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ter generalnega direktorja Mednarodne organizacije dela o:
(a) podpisih te konvencije;
(b) deponiranju listin o ratifikaciji, sprejemu ali pristopu;
(c) datumu začetka veljavnosti te konvencije;
(d) vsaki izjavi, notificirani v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena;
(e) prejemu notifikacije o odpovedi.
(4) Generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino obvesti države iz prvega odstavka 9. člena o notifikacijah, sprejetih v skladu z določbo prejšnjega odstavka, in o vsaki izjavi, dani v skladu z določbo četrtega odstavka 7. člena. Prav tako o teh izjavah obvesti tudi generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo in generalnega direktorja Mednarodne organizacije dela.
(5) Generalni sekretar Združenih narodov pošlje dva overjena izvoda te konvencije državam iz prvega odstavka 9. člena.
V POTRDITEV TEGA so podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi devetindvajsetega oktobra 1971.

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za znanost in tehnologijo – Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.