Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O ZAŠČITI IN OHRANJANJU NEKATERIH KULTURNIH PREDMETOV IN DOBRIN (BUSZKP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin (BUSZKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. oktobra 1996.
Št. 001-22-100/96
Ljubljana, dne 9. oktobra 1996
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O ZAŠČITI IN OHRANJANJU NEKATERIH KULTURNIH PREDMETOV IN DOBRIN (BUSZKP)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o zaščiti in ohranjanju nekaterih kulturnih predmetov in dobrin, podpisan v Washingtonu 8. maja 1996.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE O ZAŠČITI IN OHRANJANJU NEKATERIH KULTURNIH PREDMETOV IN DOBRIN
Vlada Vlada Republike Slovenije in Vlada Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu pogodbenici) sta se,
v želji po uspešnem medsebojnem sodelovanju v kulturi in kulturni dediščini obeh držav,
v prepričanju, da bo tak sporazum prispeval k utrditvi številnih stikov med državama,
ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in v prizadevanju za krepitev razumevanja, strpnosti in prijateljstva med vsemi narodi, rasnimi oziroma verskimi skupinami,
v prepričanju, da ima vsaka kultura dostojanstvo in vrednost, ki ju je treba spoštovati in ohranjati, in da so vse kulture del skupne dediščine, ki pripadajo vsemu človeštvu,
v želji, da okrepita varstvo kulturne dediščine in zagotovita dostop do zakladov narodne in svetovne kulture brez razlike,
glede na to da je propadanje ali izginotje predmetov kulturne dediščine škodljivo siromašenje dediščine vseh narodov sveta,
glede na to da je varstvo kulturne dediščine lahko učinkovito le, če je organizirano tako v državnem kot v mednarodnem okviru, in sicer v tesnem sodelovanju med državami,
ob upoštevanju načel Helsinške sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, in
v želji po oblikovanju konkretnih ukrepov v podporo načelom in namenom Konvencije za varstvo svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 glede nekaterih predmetov kulturne dediščine žrtev genocida med drugo svetovno vojno
dogovorili naslednje:
1. člen
Vsaka pogodbenica bo primerno ukrepala, da bo zavarovala in ohranila kulturno dediščino vseh narodnih, verskih ali etničnih skupin (v nadaljevanju “skupin”), ki bivajo ali so bivale na njenem ozemlju in so bile med drugo svetovno vojno žrtve genocida na tem ozemlju.
Za namene tega sporazuma pomeni izraz “kulturna dediščina” mesta, kjer se opravlja bogoslužje, kraje zgodovinskega pomena, spomenike, pokopališča, spominska obeležja mrtvim ter arhivsko gradivo, ki se na to nanaša.
2. člen
Pogodbenici sodelujeta pri določanju seznamov ustreznih predmetov iz 1. člena, še zlasti tistih, ki jim preti propad ali uničenje. Vsaka pogodbenica lahko objavi take sezname.
3. člen
Vsaka pogodbenica bo zagotavljala, da ne bo prihajalo do formalne ali dejanske diskriminacije kulturne dediščine katere koli skupine iz 1. člena ali državljanov druge pogodbenice v okviru in uporabi njenih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na:
a) varstvo in ohranjanje njihove kulturne dediščine;
b) pravico prispevati k varstvu in ohranjanju njihove kulturne dediščine in
c) javen dostop do te dediščine.
4. člen
Kadar določena skupina iz 1. člena ne bo sama mogla zagotavljati ustreznega varstva in ohranjanja svoje kulturne dediščine, bo vsaka pogodbenica sprejela posebne ukrepe za zagotavljanje takega varstva in ohranjanja kulturne dediščine na svojem ozemlju in k sodelovanju povabila drugo pogodbenico ter njene državljane, kadar je pomoč v ta namen potrebna.
5. člen
Dobrine kulturne dediščine iz 4. člena, ki so posebnega pomena, se navedejo v seznamih predmetov kulturne dediščine. Takšni seznami se javno objavijo in pošljejo pristojnim državnim in lokalnim oblastem.
Vse tako določene dobrine kulturne dediščine se varujejo, ohranjajo in označujejo na način, ki je določen z veljavnimi notranjimi predpisi vsake od pogodbenic. Zagotovi se, da so dostopni za javnost.
Sezname predmetov kulturne dediščine bo določila komisija, omenjena v 6. členu. Komisija lahko tudi določi dobrine, ki naj se kadar koli vključijo v seznam.
6. člen
Ustanovi se skupna komisija za kulturno dediščino z namenom, da nadzira dejavnosti v zvezi s seznami iz 2. in 5. člena in da opravlja vse druge naloge, ki jih ji poverita pogodbenici. Vsaka pogodbenica imenuje enega člana komisije, ki mu lahko pomagajo namestniki in svetovalci. Za odločitve komisije je potrebno soglasje obeh članov. Pogodbenici sodelujeta s komisijo tako, da ji zagotavljata dostop do predmetov kulturne dediščine in vse potrebne podatke za opravljanje njenih nalog.
Vsaka pogodbenica lahko po svojem predstavniku v Skupni komisiji za kulturno dediščino (SKKD) iz prvega odstavka zahteva, če je to primerno, da se po postopkih Skupne komisije za kulturno dediščino izdelajo posebni dogovori za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine druge pogodbenice za skupine, ki niso vključene v 1. člen, in sicer v primerih, ko je taka kulturna dediščina povezana s kulturno dediščino pogodbenice, ki to zahteva, v tujini in jo je treba iz kakršnega koli razloga zavarovati in ohraniti. Druga pogodbenica bo v skladu s svojimi zakoni in predpisi proučila ukrepe z namenom odziva na tako zahtevo.
Izvršilni organ za izvajanje tega sporazuma na slovenski strani je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije – Uprava za varstvo kulturne dediščine. Izvršilni organ za izvajanje tega sporazuma na ameriški strani je Komisija za ohranjanje ameriške dediščine v tujini. Vsaka pogodbenica lahko z diplomatsko noto drugi pogodbenici spremeni svoj izvršilni organ.
7. člen
V tem sporazumu ni ničesar, kar bi eno ali drugo pogodbenico oproščalo obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972 ali katerega koli drugega sporazuma o varstvu kulturne dediščine.
8. člen
Ta sporazum se izvaja v skladu z zakoni in predpisi obeh držav in v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
9. člen
Spori zaradi razlage ali uporabe tega sporazuma se predložijo organoma, omenjenima v tretjem odstavku 6. člena.
10. člen
Ta sporazum začne veljati z izmenjavo not, s katerima se pogodbenici obvestita o izpolnitvi svojih ustavnih zahtev za uveljavitev mednarodnih sporazumov.
Ta sporazum velja pet let in po izteku tega obdobja ostane v veljavi do izteka šestmesečnega obdobja od dneva, ko ena ali druga pogodbenica pisno obvesti drugo po diplomatski poti, da odpoveduje sporazum.
Sestavljeno v Washingtonu dne 8. maja 1996 v dvojniku v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer je vsako besedilo enako verodostojno.
Za Vlado
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r
Za Vlado
Združenih držav Amerike
Albert Gore, ml. l. r.
A G R E E M E N T
BETWEEN THE GOVERNMENT OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA AND THE GOVERNMENT OF THE UNITED STATES OF AMERICA ON THE PROTECTION AND PRESERVATION OF CERTAIN CULTURAL PROPERTIES
The Government of the Republic of Slovenia and the Government of the United States of America (hereinafter referred to as Parties).
Desirous of successful mutual cooperation in the fields of culture and cultural heritage of either state,
Convinced that such an agreement will contribute to the strengthening of numerous contacts between the two states,
Bearing in mind the respect due to fundamental human rights, and seeking to promote understanding, tolerance and friendship among all nations, racial or religious groups,
Convinced that each culture has a dignity and a value which must be respected and preserved, and that all cultures form part of the common heritage belonging to all mankind,
Desiring to enhance the protection of cultural heritage and provide access to the treasures of national and world culture without discrimination,
Considering that deterioration or disappearance of items of the cultural heritage constitutes a harmful impoverishment of the heritage of all the nations of all the nations of the world,
Considering that the protection of cultural heritage can be effective only if organized both nationally and internationally among states working in close cooperation,
Considering the principles of the Helsinki Final Act of the Conference on Security and Cooperation in Europe, and
Desirous of elaborating concrete steps in furtherance of the principles and purposes of the 1972 Convention for the Protection of the World Cultural and Natural Heritage with respect to certain items of cultural heritage of the victims of genocide during the Second World War
Have agree as follows:
Article 1
Each Party will take appropriate steps to protect and preserve the cultural heritage of all national, religious, or ethnic groups (hereinafter referred to as “groups”) that reside or resided in its territory and were victims of genocide in this territory during the Second World War.
The term “cultural heritage” for the purposes of this Agreement means places of worship, sites of historical significance, monuments, cemeteriese, and memorials to the dead, as well as archival materials relating thereto.
Article 2
The Parties shall cooperate in identifying lists of appropriate items falling within the scope of Article 1, particularly those which are in danger of deterioration or destruction. Either Party may publish such lists.
Article 3
Each Party will ensure that there is no discrimination, in form or in fact, against the cultural heritage of any group referred to in Article 1 or against the nationals of the other Party in the scope and application of its laws and regulations concerning:
(a) the protection and preservation of their cultural heritage;
(b) the right to contribute to the protection and preservation of their cultural heritage; and
(c) public access thereto.
Article 4
In cases where the group concerned, referred to in Article 1, is unable, on its own, to ensure adequate protection and preservation of its cultural heritage, each Party shall take special steps to ensure such protection and preservation of cultural heritage within its territory and shall invite the cooperation of the other Party and its nationals where assistance is required for this purpose.
Article 5
Properties of cultural heritage, referred to in Article 4, that are of special significance shall be designated in the lists of items of cultural heritage. Such lists shall be publicly announced and communicated to competent state and local authorities.
All properties of cultural heritage so designated shall be protected, preserved, and marked in the manner stipulated by valid legal internal regulations of either Party. Public access thereto shall be assured.
Such lists of items of cultural heritage shall be designated by the Commission referred to in Article 6 hereof. The Commission may also designate properties for inclusion in the list at any time.
Article 6
A Joint Cultural Heritage Commission is hereby established to oversee the operations of the lists referred to in Articles 2 and 5, and to perform such other functions as are delegated to it by the Parties. Each Party shall appoint one member of the Commission, who may be assisted by alternates and advisers. Decisions of the Commission shall require the assent of both members. The Parties shall cooperate in supplying the Commission with access to the items of cultural heritage and information necessary for the execution of its responsibilities.
Each Party through its representative on the Joint Cultural Heritage Commission (JCHC) referred to in the first paragraph hereof may request that special arrangements, as appropriate, be worked out under the procedures of the Joint Cultural Heiritage Commission to protect and preserve the cultural heritage of the other Party of groups not covered under Article 1, in cases where such cultural heritage is associated with the cultural heritage abroad of the requesting Party and is in need for any reason of protection and preservation. The other Party will consider steps, within the scope of its laws and regulations, to respond to the request.
The Ministry of Culture of the Republic of Slovenia-Authority of the Republic of Slovenia for Cultural Heritage shall be the Executive Agent for implementing this Agreement on the Slovenian side. The Commission for the Preservation of America’s Heritage Abroad shall be the Executive Agent for implementing this Agreement on the American side. Either Party may, by diplomatic note to the other, change its Executive Agent.
Article 7
Nothing in this Agreement shall be construed to relieve either Party of its obligations under the 1972 Convention for the Protection of the World Cultural and Natural Heritage or any other Agreement for the protection of cultural heritage.
Article 8
This Agreement shall be implemented in accordance with the laws and regulations of both countries and the availability of funds.
Article 9
Disputes concerning the interpretation or application of this Agreement shall be submitted to the Agents referred to in the third paragraph of Article 6.
Article 10
This Agreement shall enter into force upon the exchange of notes by which the Parties inform each other about the fulfillment of their respective constitutional requirements for entering into international agreements.
This Agreement shall remain in force for a period of five years and thereafter shall remain in force until the expiry of a six-month period from the date on which either Party shall have given written notice of termination to the other through diplomatic channels.
Done at Washington this 8th day of May 1996, in duplicate in the Slovene and English languages, each text being equally authentic.
For the Government of the
Republic of Slovenia:
Dr. Janez Drnovšek (s)
For the Government of the
United States of America:
Albert Gore, jr. (s)
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za kulturo - Uprava za varstvo kulturne dediščine.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 610-01/96-16/1
Ljubljana, dne 1. oktobra 1996
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.