Na podlagi 8. člena statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95 in 17/96) je Občinski svet občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 11. 12. 1996 sprejel

V Občini Šmarje pri Jelšah so bile s statutom Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 34/95 in 17/96) ustanovljene krajevne skupnosti:
1. Dol-Sp. Mestinje, ki obsega naselja: Dol pri Pristavi, Sp. Mestinje.
2. Kristan vrh, ki obsega naselja: Kristan vrh, Hajnsko, Grliče, Laše.
3. Mestinje, ki obsega naselja: Krtince, Lemberg pri Šmarju, Mestinje, del Pijovc, Stranje, Topolovec.
4. Sladka gora, ki obsega naselja: Beli Potok pri Lembergu, Jerovska vas, Nova vas pri Šmarju, del Pijovc, Polžanska vas, Polžanska gorca, Pečica, Sladka gora.
5. Sveti Štefan, ki obsega naselja: Brezje pri Lekmarju, Babna reka, Babna gora, Babna brda, Bukovje v Babni Gori, Grobelce, Lekmarje, Sveti Štefan.
6. Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednja naselja: Bobovo pri Šmarju, Belo, Brecljevo, Cerovec pri Šmarju, Dvor, Dragomilo, Dol pri Šmarju, Globoko pri Šmarju, Gaj, Jazbina, Ješovec pri Šmarju, Kamenik, Koretno, Konuško, Korpule, Močle, Mala Pristava, Predel, Preloge pri Šmarju, Predenca, Sotensko pri Šmarju, Senovica, Šmarje pri Jelšah, Šerovo, Vodenovo, Vrh, Vinski vrh pri Šmarju, Zastranje, Zadrže.
7. Šentvid pri Grobelnem, ki obsega naslednja naselja: Bodrišna vas, Bodrež, Gornja vas, Grobelno-del, Lipovec, Platinovec, Rakovec, Spodnja Ponkvica, Sp. Selce, Šentvid pri Grobelnem, Završe pri Grobelnem.
8. Tinsko, ki obsega naslednja naselja: Spodnje Tinsko, Zgornje Tinsko.
9. Zibika, ki obsega naslednja naselja: Bezgovica, Orehovec, Pustike, Vršna vas, Strtenica, Škofija, Zibika, Zibiška vas.

Krajevna skupnost je pravna oseba.

Prebivalci določenega naselja ali več naselij lahko dajo pobudo:
– za združitev dveh ali več sosednjih krajevnih skupnosti v novo krajevno skupnost,
– za izločitev dela krajevne skupnosti, ki obsega eno ali več sosednjih naselij in ustanovitev nove krajevne skupnosti,
– za izločitev dela krajevne skupnosti in priključitev k sosednji krajevni skupnosti.
Pobude lahko krajani sprejemajo na zboru občanov, z najmanj 10% podporo vseh volilnih upravičencev, ki imajo stalno prebivališče v delu, kjer je po členih 4 do 6 tega odloka, potrebno izvesti referendum ali z najmanj enakim številom podpisov na posebnem obrazcu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Za overitev podatkov na seznamu se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
K pobudi mora biti priloženo mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije z zarisom predvidene nove meje krajevne-ih skupnosti.

Na podlagi veljavne pobude o združitvi dveh ali več sosednjih krajevnih skupnosti v novo krajevno skupnost, občinski svet razpiše referendum v obeh krajevnih skupnostih.
Glasovalno pravico na referendumu imajo volilni upravičenci, ki imajo stalno prebivališče v krajevnih skupnostih, ki se združujejo.
Če je v obeh krajevnih skupnostih glasovala za združitev večina tistih, ki so glasovali, občinski svet sprejme odlok o združitvi teh krajevnih skupnosti v eno krajevno skupnost.

Občinski svet sprejme, na podlagi pobude iz drugega odstavka 3. člena tega odloka in priloženega mnenja Geodetske uprave Republike Slovenije, odločitev za razpis referenduma za izločitev dela krajevne skupnosti, ki obsega eno ali več sosednjih naselij in ustanovitev nove krajevne skupnosti, če je območje, ki naj bi postalo krajevna skupnost zaokrožena celota, ki ima najmanj 500 prebivalcev in zagotovljene prostorske pogoje za delovanje organov krajevne skupnosti, društev in izvajanje drugega družabnega življenja v krajevni skupnosti. Referendum se izvede na območju, ki je v pobudi opredeljeno kot nova krajevna skupnost.
Glasovalno pravico na referendumu imajo volilni upravičenci, ki imajo na območju iz prejšnega odstavka stalno prebivališče.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če je za ustanovitev nove krajevne skupnosti glasovala večina tistih, ki so glasovali.
Na podlagi odločitve iz tretjega odstavka tega člena sprejme občinski svet ustrezen akt.

Prebivalcev določenega naselja ali dela naselja, ki se želijo odcepiti od krajevne skupnosti h kateri pripadajo in priključiti k drugi krajevni skupnosti morajo pobudi in mnenju iz 3. člena priložiti tudi soglasje sveta krajevne skupnosti h kateri bi se želeli priključiti.
Na podlagi veljavne pobude in pozitivnega mnenja Geodetske uprave Republike Slovenije in soglasja iz prvega odstavka tega člena, se izvede referendum o priključitvi h krajevni skupnosti v tistem delu, ki se želi priključiti in v krajevni skupnosti kateri se priključuje.
Glasovalno pravico na referendumu imajo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v delih navedenih v drugem odstavku tega člena.
Odločitev je sprejeta, če se je na referendumu za priključitev izrekla večina prebivalcev referendumskega območja, ki so glasovali.
Na podlagi odločitve iz prejšnega odstavka občinski svet sprejme odlok o priključitvi dela ene krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti.

V aktu o razpisu referenduma občinski svet določi referendumska območja, besedilo referendumskega vprašanja, dan razpisa referenduma in dan glasovanja.

Stroške referenduma nosi krajevna skupnost na katere območju se izvede referendum.
Če se izvede referendum na območju dveh krajevnih skupnosti nosita stroške obe krajevni skupnosti solidarno.

Za postopke, ki jih ta odlok posebej ne ureja, se smiselno uporablja zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij.
V primeru neskladnosti posameznih določil, se uporabijo določila tega odloka.

Krajevne skupnosti opravljajo zlasti naslednje naloge:
– upravljajo in razpolagajo s svojim premoženjem,
– vzdržujejo: javne vodnjake, javno razsvetljavo, igrišča in druge športne objekte, parkovne in javne zelenice ter druge javne površine, ki so v upravljanju krajevne skupnosti,
– izvajajo čiščenje javnih površin na svojem območju,
– upravljajo in vzdržujejo komunalne objekte in naprave, ki jih imajo v upravljanju,
– s pomočjo občine gradijo in vzdržujejo lokalne ceste,
– izvajajo zimsko službo na cestah in javnih površinah, ki jih imajo v upravljanju,
– skupaj z občino in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine skrbijo za ohranitev naravnih lepot in zgodovinskih spomenikov,
– sodelujejo v postopkih priprave in izdelave prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov v delu, kjer področna zakonodaja to omogoča,
– sprejemajo plane in programe razvoja krajevne skupnosti,
– na zahtevo organov občine dajejo mnenja o zadevah, ki prizadevajo interese njihovih prebivalcev, najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve,
– spremljajo socialno problematiko na svojem območju in predlagajo ukrepe za njeno reševanje,
– sodelujejo s Centrom za socialno delo pri organizaciji in izvajanju raznih oblik socialnega varstva,
– vzpodbujajo kulturno, športno in humanitarno dejavnost na svojem območju,
– izvajajo posamezne naloge v miru in v vojni ter na področju zaščite in reševanja občanov, za katere jih določi pristojni ogran občine na osnovi določb statuta,
– sodelujejo z občinskim svetom in njegovimi organi pri izvrševanju politike in nalog na območju krajevnih skupnosti,
– skupaj z občino skrbijo za požarno varnost na svojem območju,
– izvajajo naloge skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi,
– opravljajo druge zadeve iz pristojnosti krajevnih skupnosti in naloge za katere jih pooblasti občina.
Za izvajanje nalog iz prejšnega odstavka krajevne skupnosti pripravijo letne programe dela in jih predložijo občini, najkasneje do konca leta za naslednje leto.
Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena lahko krajevne skupnosti organizirajo prostovoljno delo in zbirajo finančna sredstva.

Krajevna skupnost pridobiva sredstva:
– namenska sredstva občinskega proračuna za opravljanje nalog v okviru letnega proračuna občine,
– iz samoprispevkov krajanov za namene za katere je bil z referendumom uveden,
– namenskih prispevkov in ostalih oblik zbiranja namenskih sredstev na območju krajevne skupnosti,
– nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v krajevni skupnosti, kjer je uvedeno,
– lastnih prihodkov iz premoženja krajevne skupnosti in
– drugih lastnih prihodkov.

S sredstvi iz prejšnega odstavka razpolaga krajevna skupnost v svojem imenu in za svoj račun.
Sredstva, ki so jih krajevne skupnosti pridobile od občine morajo uporabiti za namene, za katere so jih pridobile.

Investicije, ki presegajo sredstva, ki jih ima na razpolago krajevna skupnost se morajo uskladiti z občino, sicer odgovarja zanje sama krajevna skupnost, občina pa v tem primeru ne prevzema nobenih obveznosti.

O svojem poslovanju krajevne skupnosti letno poročajo občinskemu svetu in mu predložijo program dela za prihodnje leto.
Računovodstvo za krajevne skupnosti se opravlja v okviru občinske uprave.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta krajevne skupnosti je 4 leta.
Svet krajevne skupnosti odloča o zadevah iz pristojnosti krajevne skupnosti. Način odločanja določi akt krajevne skupnosti.

Število članov sveta krajevne skupnosti določi statut krajevne skupnosti.

Člane sveta volijo prebivalci krajevne skupnosti na splošnih in enakih volitvah.
Za izvedbo volitev se smiselno uporablja Zakon o lokalnih volitvah.

Mandatna doba prvo izvoljenega sveta krajevne skupnosti traja do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
Volitve v svet krajevne skupnosti se izvajajo hkrati z občinskimi volitvami.