Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/1997 z dne 17. 1. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/1997 z dne 17. 1. 1997

Kazalo

126. Odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Metlika, stran 146.

Na podlagi 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 4. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 10. in 17. člena statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 41/95), je Občinski svet občine Metlika na seji dne 28. 11. 1996 sprejel
O D L O K
o ravnanju z odpadki na območju Občine Metlika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določijo vrste odpadkov, zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov na območju Občine Metlika.
2. člen
Zaradi smotrnega izkoriščanja in varstva dobrin, varstva vrednot človekovega okolja ter zdravja in počutja je na celotnem območju Občine Metlika obvezno urejeno zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov iz stanovanj, poslovnih prostorov, proizvodnih obratov, dvorišč, parkirišč in drugih javnih površin.
3. člen
Občani, podjetja, ter druge fizične in pravne osebe so dolžni z odpadki ravnati tako, da niso ogroženi, prizadeti in moteni:
– človekovo zdravje in počutje,
– naravni viri, živalski in rastlinski sistemi,
– zavarovani naravni predeli ter naravni in kulturni spomeniki,
– videz pokrajine in naselij,
– higiena ter javni red in mir.
4. člen
Skrb za okolju neškodljivo ravnanje z odpadki po tem odloku prevzemajo:
– Občina Metlika,
– izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ravnanja z odpadki na podlagi koncesije občine (v nadaljevanju: izvajalci),
– povzročitelji obremenitev – pravne in fizične osebe, ki so lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter površin in pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju: povzročitelji).
5. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov,
– zajetje in ločeno zbiranje odpadnih materialov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
– vračanje odpadnih materialov v ponovno uporabo (recikliranje),
– sprejemljivost ukrepov za okolje,
– uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj”,
– preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov.
II. VRSTE ODPADKOV
6. člen
Vrste odpadkov so:
– komunalni odpadki,
– posebni nenevarni odpadki,
– odpadki, ki se lahko uporabijo kot surovine,
– nevarni odpadki.
7. člen
Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju, na površinah in objektih v javni rabi in so pretežno trdi, ter po svoji sestavi heterogeni:
– trdni organski in anorganski odpadki (bioodpadki, ohlajen pepel in ogorki, steklo, keramika, porcelan, manjši kovinski, tekstilni, papirnati in plastični odpadki),
– kosovni odpadki (pohištvo, gospodinjski stroji, ostanki vozil in stanovanjske opreme), ki niso sekundarne surovine;
– ostali komunalni odpadki:
a) odpadni gradbeni material, kamenje in jalovina,
b) večje vejevje, štori,
c) odpadki, ki nastajajo pri čiščenju javnih površin,
d) trdne usedline cestne kanalizacije in usedline iz komunalnih čistilnih naprav, ob upoštevanju ustreznih predpisov.
8. člen
Posebni nenevarni odpadki so:
– odpadki prehrambene industrije,
– odpadki rastlinskih in živalskih maščob,
– odpadki iz kož in usnja,
– odpadki iz gozdarstva,
– odpadki iz celuloze, papirja in lepenke,
– odpadki mineralnega izvora,
– odpadki plastičnih mas in gume,
– tekstilni odpadki.
9. člen
Odpadki, za katere je ugotovljeno, da se lahko uporabijo kot sekundarne surovine, so:
– papir,
– steklo,
– tekstil,
– kovine in drugo.
10. člen
Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki imajo zaradi količine in narave eno ali več naslednjih lastnosti:
– eksplozivnost,
– lahko vnetljivost in gorljivost,
– povzročanje vžiga drugih snovi,
– reaktivnost,
– strupenost,
– jedkost in dražljivost,
– radioaktivnost,
– kužnost in gabljivost.
III. ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV
11. člen
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno ali občasno odvažajo odpadke.
Odjemno mesto za odpadke mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim, ter požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji, vzdržujejo pa jih povzročitelji.
12. člen
Povzročitelji morajo odlagati odpadke v tipizirane posode in zabojnike na kolesih ter tipizirane velike zabojnike (kontejnerje), ter posebne vrečke za odpadke v soglasju z izvajalcem.
Vrsto in število posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo, vrsto in količino odpadkov.
Povzročitelji odpadkov iz gospodarskih in drugih dejavnostih, ki poslujejo v lastnih stanovanjskih hišah, si morajo zagotoviti ločene posode za zbiranje odpadkov iz gospodinjstva in iz dejavnosti.
Povzročitelji si morajo sami preskrbeti posode za odpadke ter jih morajo redno vzdrževati in obnavljati, sicer to lahko opravi izvajalec na njihove stroške.
V posode za odpadke je prepovedano odlagati tekoče odpadke, kosovne odpadke, gradbene odpadke, gume in druge večje odpadke oziroma odpadke, ki bi lahko zaradi svojih lastnosti poškodovali posodo ali vozilo za odvoz odpadkov, ter sekundarne surovine in nevarne odpadke.
13. člen
Odjemna mesta morajo povzročitelji odpadkov redno čistiti in vzdrževati ter zagotoviti, da bodo vedno dostopna vozilu za odvoz odpadkov. Če povzročitelji ne vzdržujejo odjemnega mesta, to opravi izvajalec ob odvozu odpadkov na stroške povzročiteljev.
Izvajalec je dolžan izprazniti tipizirane posode tako, da ne onesnaži prostora, ter ne poškoduje posode ali okolice.
14. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke. Po končani prireditvi, najkasneje do 7. ure naslednjega dne po končanju prireditve, morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da se odpadki odpeljejo na odlagališče odpadkov.
Lastniki oziroma upravljalci igrišč, avtobusnih postaj in postajališč, parkov, parkirišč in drugih javnih površin, so dolžni namestiti potrebno število posod za odpadke, prazni pa jih izvajalec.
15. člen
Načrtovalci stanovanjskih sosesk, poslovnih zgradb, proizvodnih obratov in drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti odjemna mesta za odpadke v skladu s tem odlokom.
Odjemna mesta uredijo in zgradijo v obstoječih naseljih povzročitelji odpadkov v sodelovanju z izvajalcem, v novih soseskah, proizvodnih obratih in drugih objektih pa investitorji objektov.
16. člen
Kdor namerava graditi objekt, v katerem bodo pri koriščenju nastajali odpadki, si mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Vse osebe javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki želijo opravljati gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžne pred pričetkom opravljanja dejavnosti skleniti pogodbo o ravnanju s posameznimi vrstami odpadkov z ustreznimi izvajalci.
Osebe javnega in zasebnega prava, ter fizične osebe, ki že opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžne pogodbo o ravnanju z odpadki skleniti v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka. V nasprotnem primeru je nadomesti odločba upravnega organa občine, pristojnega za varstvo okolja.
V pogodbi izvajalec določi vrsto in velikost posode za zbiranje odpadkov, ki jo mora zagotoviti povzročitelj, odjemno mesto in čas in način odvoza odpadkov.
17. člen
Odjemna mesta za odpadne surovine, tip posode in pogoje za odvoz določi podjetje za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov.
18. člen
Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, gum in drugih večjih odpadkov iz gospodinjstev opravlja izvajalec po posebnem programu.
O terminih odvoza kosovnih odpadkov obvesti izvajalec občane v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način najkasneje sedem dni pred odvozom.
19. člen
Občasen odvoz odpadkov iz prireditvenih prostorov, postajališč, ulic, sejmišč in drugih podobnih mest, opravlja izvajalec po posebnem naročilu upravljalcev teh površin oziroma prirediteljev.
20. člen
Kolikor gošče iz greznic in komunalnih čistilnih naprav niso primerne za uporabo v naravnem reprodukcijskem procesu, jih je potrebno dehidrirati in odložiti na odlagališče komunalnih odpadkov.
21. člen
Gošče iz industrijskih čistilnih naprav in odpadke iz proizvodnega procesa je dopustno odlagati na odlagališče komunalnih odpadkov samo v primeru, če povzročitelj z analizo dokaže, da se lahko odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov.
22. člen
Druge odpadke, primerne za odlaganje na odlagališču komunalnih odpadkov, zbira in odstranjuje izvajalec, za ustrezno ravnanje z ostalimi odpadki pa morajo poskrbeti povzročitelji sami.
23. člen
Komunalne in druge odpadke, zbrane v posodah na zbirnih mestih, odvaža izvjalec po posebnem programu in urniku odvoza. Odvoz mora organizirati tako, da v strnjenih naseljih prazni posode najmanj enkrat tedensko, na območju z redko poselitvijo pa v dogovoru s krajevno skupnostjo najmanj vsakih štirinajst dni.
24. člen
Za odvoz odpadkov mora izvajalec oziroma povzročitelj uporabljati samo vozila, ki zagotavljajo higiensko in brezprašno nakladanje, prevoz in praznjenje.
25. člen
Kadar, zaradi nepredvidene količine komunalnih odpadkov, povzročitelji le-teh ne morejo odložiti v posode na zbirnih mestih, jih lahko izjemoma odložijo v vreče. Tako odložene odpadke mora izvajalec odpeljati ob prvem odvozu odpadkov.
IV. ODLAGANJE ODPADKOV
26. člen
Odlagališče odpadkov za končno odlaganje posamezne vrste odpadkov, je urejeno tako, da odlaganje ne ogroža naravnega bivalnega okolja.
27. člen
Na odlagališču komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje sekunadrnih surovin in nevarnih odpadkov. Posebni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, se zbirajo in odlagajo skladno z veljavnim pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki in skladno z navodili o ravnanju s temi snovmi.
28. člen
Z odlagališčem komunalnih odpadkov upravlja Komunala Metlika. Obratovanje odlagališča se določi s posebnim poslovnikom, ki ga mora komunalno podjetje sprejeti v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
29. člen
Poslovnik iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje določbe o:
– vrsti odpadkov, ki se jih lahko deponira na odlagališču, načinu odvoza in sprejemanja odpadkov,
– obratovalnem času,
– vzdrževanju javnega odlagališča,
– vodstvu, odgovornosti in zavarovanju odlagališča,
– obliki vhodne kontrole.
30. člen
Odlagališča gradbenih odpadkov v Občini Metlika so dolžni urediti na podlagi ustreznih dovoljenj povzročitelji teh odpadkov snovi.
Povzročitelji lahko za ureditev in vzdrževanje teh odlagališč sklenejo posebno pogodbo s Komunalo Metlika.
31. člen
O odlaganju odpadkov na odlagališču mora upravljalec tekoče voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov.
32. člen
O vplivu na okolje (izcedne vode, smrad, raztros odpadkov itd.) mora upravljalec voditi stalno evidenco. Ta obveznost preneha šele po rekultiviranju površin in ugotovitvi pristojnega organa, da ni več škodljivih ali neprijetnih emisij v okolje.
33. člen
Izločevanje odpadnih surovin je obvezno, že pred odlaganjem odpadkov v posode, zato je prepovedano sortiranje in prebiranje odpadkov med prevozom ali na odlagališču.
34. člen
Povzročitelji posebnih nenevarnih odpadkov, navedenih v 8. členu tega odloka, morajo upravljalcu odlagališča odpadkov predložiti predpisano evidenco in analizo o sestavi odpadkov, ki jo izda organizacija, ki ima za take analize atestirane postopke. Upravljalec odlagališča odkloni prevzem določenih odpadkov, če domneva, da ne ustrezajo povzročiteljevi deklaraciji, in zahteva dodatne analize oziroma mnenja strokovnih organizacij.
V. STROŠKI ZA ZBIRANJE, ODVOZ IN ODLAGANJE ODPADKOV
35. člen
Povzročitelji odpadkov so dolžni plačevati izvajalcu stroške za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov, ne glede na to ali imajo nameščene posode za odpadke.
Kriteriji za obračun stroškov so:
– za občane po številu stalno prijavljenih oseb na posamezni stanovanjski enoti,
– za druge povzročitelje odpadkov po količini zbranih odpadkov.
V ceno odvoza odpadkov iz gospodinjstev je vključen tudi odvoz kosovnih odpadkov.
36. člen
Cena odvoza in deponiranja odpadkov se formira na podlagi dokazljivih stroškov opravljanja teh storitev in se povzročiteljem zaračunava ločeno za odvoz in ločeno za deponiranje odpadkov.
37. člen
Izvajalec javne službe si zagotovi potrebne podatke o številu oseb za obračun stroškov odvoza in deponiranja odpadkov iz gospodinjstev iz državnih evidenc o stanju prebivalstva oziroma na podlagi kontrole pooblaščene osebe izvajalca.
Povzročitelji so dolžni prijaviti vsako spremembo števila oseb gospodinjstva v roku 8 dni in ga ustrezno dokumentirati s prijavno-odjavnimi dokumenti.
38. člen
Za gospodarske in druge subjekte, ki niso zajeti med gospodinjstvi, se stroški odvoza in deponiranja odpadkov zaračunajo na podlagi pogodbe, sklenjene med povzročiteljem in izvajalcem javne službe.
Izvajalec pridobi potrebne podatke o povzročitelju na ustreznih registrih, vrsto posode in število odvozov pa dogovori s povzročiteljem v skladu s soglasjem, izdanim ob lokaciji ali pridobivanju uporabnega in obratovalnega dovoljenja oziroma pogodbo o odvozu in deponiranju.
39. člen
Povzročitelji odpadkov, ki v soglasju z upravljalcem deponije, sami pripeljejo odpadke na odlagališče komunalnih odpadkov v času obratovanja deponije, poravnajo ob dovozu samo stroške deponiranja odpadkov.
40. člen
Povzročitelji poravnavajo stroške odvoza in deponiranja odpadkov praviloma mesečno za nazaj. Gospodinjstva poravnajo svoje obveznosti ob plačilu ostalih komunalnih storitev.
VI. NADZORSTVO
41. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in drugih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo komunalna in druge pristojne inšpekcije.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
Z denarno kaznijo do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravno osebo ali samostojnega podjetnika, posameznika pa z denarno kaznijo do 10.000 SIT, če ravna v nasprotju s 3., 11., 12., 13. in 14. členom.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. točke tega člena.
43. člen
Z denarno kaznijo do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec, če ravna v nasprotju z 18., 23., 24., 25., 31. in 32. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorno osebo izvajalca, če stori prekršek po prvem odstavku tega člena.
VIII. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA
44. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Metlika (SDL 5/91).
Št. 013-8/96
Metlika, dne 28. novembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Metlika
Jože Mihelčič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti