Na podlagi prve alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 25/95 – odl. US in Uradni list RS, št. 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Za ugotavljanje, preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje leptospiroze pri živalih se izvajajo ukrepi, ki jih določa to navodilo.

Za leptospirozo zbolijo domače in divje živali. Povzročitelji so serovari Leptospire interrogans.
Na leptospirozo se sumi, če se pri živalih:
a) ugotovijo klinični simptomi, značilni za perakutno, akutno, subakutno ali kronično obliko leptospiroze, in sicer:
– pri govedu: povišana telesna temperatura od 1 do 2,5 °C nad normalo, spremembe v vedenju, izguba apetita, splošna oslabelost, vnetje očesnih veznic, bledikavost (anemija), driska, krvavi urin (hemoglobinurija), zlatenica, zvrgavanje, padec mlečnosti in vnetje vimena;
– pri prašičih: povišana telesna temperatura od 1 do 1,5 °C nad normalo, splošna oslabelost, vnetje očesnih veznic, zlatenica, krči, krvavi urin (hemoglobinurija), zvrgavanje ter porodi mrtvih ali nevitalnih pujskov;
– pri psih: bruhanje, povišana telesna temperatura, izsušitev (dehidracija), mrzlica, spremembe v vedenju, krvavi iztrebki, krvavitve in zlatenica vidnih sluznic;
– pri konjih: povišana telesna temperatura, zlatenica, mišični krči, izguba apetita, krč žvekalnih mišic (pareza glutealne muskulature), motnje v gibanju, pospešen utrip in dihanje, znaki kolike, temno rdeč do črn urin;
b) s serološko preiskavo krvi z reakcijo mikroskopske aglutinacije – MAT ugotovijo protitelesa v titru 1:100 ali več.

Za okužene se štejejo vse živali, pri katerih se:
– leptospire dokažejo z direktno preiskavo krvi, urina ali cerobrospinalne tekočine v temnem polju mikroskopa;
– gojiščno ali z biološkim poskusom dokažejo leptospire v krvi, izvrženih fetusih ali njihovih organih in ovojnicah ter organih poginjenih ali zaklanih živali;
– ob zakolu ugotovijo značilne patoanatomske spremembe in se dokaže povzročitelj leptospiroze.
Diagnostične preiskave na leptospirozo se opravijo v primeru:
– izvrga najpozneje v 12 urah po izvrgu. Če je rezultat diagnostične preiskave na leptospirozo 12 ur po izvrgu negativen, je treba preiskavo ponoviti čez 14 do 21 dni;
– pogina obolelih živali, ki so kazale klinične znake leptospiroze najpozneje v 12 urah po poginu;
– ob zakolu obolelih živali, če se ugotovijo spremembe sumljive na leptospirozo, najpozneje v 24 urah po zakolu ali
– suma leptospiroze na podlagi kliničnih znakov.
Za diagnostične preiskave na leptospirozo je treba poslati:
a) za serološke preiskave: 5–10 ml krvi brez dodatka antikoagulansov. Kri je treba odvzeti živalim 14 do 21 dni po pojavu kliničnih znakov;
b) za mikroskopsko preiskavo v temnem polju mikroskopa: odvzeti kri, urin ali cerebrospinalno tekočino 5 do 7 dni po pojavu prvih kliničnih znakov in jo dostaviti v preiskavo najpozneje v 8 urah po odvzemu;
c) za gojiščne preiskave ali biološki poskus:
– pri živi živali od 5–10 ml krvi;
– pri poginjeni ali zaklani živali jetra in ledvice, in sicer najpozneje 12 ur po poginu oziroma 24 ur po zakolu živali;
– pri manjših fetusih cele, pri večjih jetra in ledvice ter plodove ovojnice najpozneje 12 ur po izvrgu. Odvzeti organi in fetusi se lahko hranijo v hladilniku pri +4 °C največ 24 ur po odvzemu.
Organe za gojiščne preiskave ali biološki poskus se ne sme zamrzniti. Sveže odvzete organe je treba takoj vsakega posebej spraviti v neprepustno embalažo in ustrezno označiti ter čimprej odposlati po kurirju, spravljene v hladilni torbi, kjer mora biti temperatura +5° C ves čas trajanja prevoza.
Za obolele se štejejo vse živali, pri katerih se poleg značilnih kliničnih znakov in povišanega titra dokaže še povzročitelj.
Vzorce vzame pristojni veterinar.
Vse laboratorijske diagnostične preiskave opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Če se sumi na leptospirozo, je treba:
– dokazati povzročitelja v skladu s 2. členom tega navodila in
– tretirati živali s Dihidrostreptomycinom 25 mg na kg telesne teže živali 2-krat v razmaku 14 dni.

V dvorišču ali objektu, kjer je bila ugotovljena leptospiroza pri živalih, se odredijo naslednji ukrepi:
– diagnostične preiskave na leptospirozo vseh živali na okuženem dvorišču;
– osamitev obolelih živali in živali, za katere se sumi, da so obolele;
– prepoved gibanja in odtujitve sumljivih in obolelih živali;
– zdravljenje živali z ustreznimi antibiotiki;
– prepoved gibanja okuženih in obolelih živali izven okuženega dvorišča;
– takojšnje in neškodljivo odstranjevanje živali, ki so poginile zaradi leptospiroze, kot tudi vseh abortiranih fetusov in njihovih ovojnic;
– dezinfekcija in deratizacija hlevov, dvorišč, gnojišč, napajališč in drugih krajev, na katerih so bile sumljive ali bolne živali, kot tudi predmetov in naprav, ki so prišle s takimi živalmi v stik;
– zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih;
– drugi ukrepi za sanacijo reje.

Šteje se, da je leptospiroza prenehala, ko so bili po zadnjem primeru opravljeni vsi ukrepi in je od njih minilo 21 dni.

Stroške diagnostičnih preiskav plača Republika Slovenija iz proračuna, stroške drugih ukrepov in sanacije reje pa plača lastnik živali.

Z uveljavitvijo tega navodila preneha veljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje leptospiroze živali (Uradni list SFRJ, št. 6/88).

To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.