Na podlagi druge in tretje alineje 114. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94) izdaja Strokovni svet agencije za trg vrednostnih papirjev

1.1. Družba za upravljanje je v skladu z določbami 116. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje dolžna zagotoviti revidiranje poslovanja vzajemnega sklada.
1.2. Revidiranje poslovanja vzajemnega sklada opravi pooblaščeni revizor (v nadaljevanju: revizor) v okviru pooblaščene revizijske družbe s seznama, določenega s sklepom agencije na podlagi 11. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94). Revizor opravi revidiranje v obsegu in na način, ki sta določena s tem sklepom, zakonom, ki ureja revidiranje, in mednarodnimi revizijskimi standardi.
1.3. Namen revidiranja poslovanja vzajemnega sklada je pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja glede: resničnosti izkazovanja računovodskih izkazov vzajemnega sklada, resničnosti izkazovanja predpisanih poročil in obvestil in glede izvajanja določil zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94),
1.4. Revidiranje poslovanja vzajemnega sklada obsega:
1. revidiranje letnih računovodskih izkazov, opredeljenih s sklepom o vsebini letnega in polletnega poročila o poslovanju investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 5/95, 23/95 in 16/96) in
2. revidiranje vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, ki jo za vzajemni sklad izračunavajo na podlagi:
– zakona o investicijskih skladih in družbah za (v nadaljnjem besedilu: ZISDU),
– metodologije za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 5/95 in 23/95),
– prospekta in pravil o upravljanju vzajemnega sklada.
3. ugotavljanja skladnosti poročil in obvestil (v nadaljnjem besedilu: poročil in obvestil), s katerimi družba za upravljanje poroča agenciji oziroma obvešča javnost na podlagi sklepa o poročanju in obveščanju javnosti o poslovanju investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 16/96 in 19/96) z revidiranim izračunom vrednosti, ki so predmet poročanja in obveščanja.
4. revidiranje stanja in delovanja internih kontrol.
1.5. Revizor sestavi poročilo o revidiranju poslovanja vzajemnega sklada in ga posreduje družbi za upravljanje in agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), in sicer najkasneje v štirih mesecih po izteku poslovnega leta.
Poročilo obsega poročilo o revidiranju računovodskih izkazov z dodatkom, ki je sestavljen iz treh dodatnih poročil:
1. dodatno poročilo o revidiranju poročil in obvestil,
2. dodatno poročilo o revidiranju izračunavanja vrednosti enote premoženja,
3. dodatno poročilo o revidiranju stanja in delovanja internih kontrol.
1.6. Poročilo revizorja mora skladno z revizijskimi standardi obsegati tudi:
1. pojasnilo o obsegu revidiranja, v katerem se:
– navedejo računovodski izkazi, ki so bili predmet revizorjevega preizkušanja,
– navedejo poročila in obvestila, ki so bila predmet revizorjevega preizkušanja,
– navedejo izračuni vrednosti enote premoženja na naključne datume, ki so predmet revidiranja,
2. pojasnilo o podlagi, na kateri so sestavljeni računovodski izkazi in izračunane vrednosti enot premoženja (računovodska načela, računovodski standardi in predpisi, ki urejajo poslovanje investicijskih skladov) in pojasnilo o podlagi, na kateri se sestavljajo poročila in obvestila.
3. mnenje o tem, ali:
– računovodski izkazi prikazujejo resnično finančno stanje, premoženje, poslovni izid ter spremembe v finančnem položaju ter sredstvih v skladu s sklepom o vsebini letnega in polletnega poročila in v skladu z ZISDU,
– opisi uporabljenih računovodskih usmeritev in pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj odražajo dejansko uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila,
4. mnenje o tem, ali so vrednosti enote premoženja, ki jih je izračunavala družba za upravljanje za vzajemni sklad, izračunane v skladu s predpisi in na podlagi računovodskih izkazov, sestavljenih na podlagi sklepa o vsebini letnega in polletnega poročila in ob upoštevanju ZISDU,
5. mnenje o tem, ali stanje in delovanje internih kontrol pri poslovanju vzajemnega sklada zagotavlja poslovanje v skladu z ZISDU, podzakonskimi akti, prospektom in pravili upravljanja,
6. mnenje o tem ali so naložbe vzajemnega sklada v skladu ZISDU (93. do 99. člen) in v skladu z omejitvami medsebojnih poslov z vrednostnimi papirji (109. člen),
7. mnenje ali poročila in obvestila, ki jih sestavlja družba za upravljanje za vzajemni sklad odražajo stanje, ki je razvidno iz revidiranih računovodskih izkazov,
1.7. V primerih, da je posamezno mnenje podano s pridržkom, je mnenje negativno ali pa se revizor vzdrži mnenja, mora razloge utemeljiti.
1.8. Posebno mnenje za potrebe obveščanje javnosti
Mnenje revizorja za potrebe obveščanja javnosti obsega samo navedbo ali je mnenje pozitivno (podano brez pridržka), podano s pridržkom oziroma negativno. V primeru, da je katero od mnenj negativno ali podano s pridržkom, ne more biti mnenje revizorja za potrebe obveščanja javnosti pozitivno. Glede na posamezno mnenje revizor določi mnenje za potrebe obveščanja javnosti kot negativno ali podano s pridržkom. V tem primeru se ob tej navedbi revizorjevega mnenja navede tudi razlog zaradi katerega mnenje ni bilo pozitivno.
1.9. Poročilo revizorja mora biti podano v skladu z zakonom o revidiranju in temeljnimi revizijskimi načeli Slovenskega inštituta za revizijo.
1.10. Odgovorne osebe družbe za upravljanje in revizor, morajo podpisati:
1. računovodske izkaze,
2. tabele, ki so del revizorskega poročila.
1.11. Revizor sestavi tudi pismo, ki ga skupaj s poročilom iz točke 1.5. tega sklepa pošlje družbi za upravljanje in agenciji za trg vrednostnih papirjev, kjer navede ocene in priporočila v zvezi s pomanjkljivostmi, ugotovljenimi pri revidiranju poslovanja vzajemnega sklada, posebej pa navede:
1. pripombe na računovodske izkaze in priporočila za izboljšanje,
2. pripombe na izračune vrednosti enote premoženja, ki zahtevajo popravke v izračunu,
3. pripombe na izračune vrednosti enote premoženja, ki sicer še ne zahtevajo popravkov v izračunih, vendar morajo biti znane uporabnikom poročila,
4. pripombe na obveščanje javnosti in poročanje,
5. ostale posebnosti, ki se odražajo pri izračunih vrednosti enote premoženja in pri poslovanju vzajemnega sklada,
6. pripombe na stanje in delovanje internih kontrol, s priporočili za njihovo izboljšanje.
7. druge pripombe in ugotovitve v zvezi z nepravilnostmi poslovanja vzajemnega sklada zlasti še, če takšne ugotovitve utegnejo povzročiti škodo vlagateljem v vzajemni sklad.
1.12. Družba za upravljanje mora obvestiti agencijo najkasneje v roku petih mesecev po izteku poslovnega leta o sklepih vodstva družbe za upravljanje, sprejetih v zvezi z obravnavanjem poročila o revidiranju poslovanja vzajemnega sklada. V primeru, da je družba za upravljanje sklenila pogodbo o revidiranju vzajemnega sklada z drugim revizorjem, glede na revizorja, ki je revidiral poslovanje vzajemnega sklada za predhodno obdobje, mora družba za upravljanje navesti in pojasniti razloge za takšno spremembo.
1.13. Družba za upravljanje je dolžna najkasneje v roku petih mesecev po izteku poslovnega leta in po predhodnem obvestilu agencije o vsebini objave revizorjevega mnenja za potrebe javne objave (tč. 1.6/8 sklepa), to mnenje objaviti v dnevnem časopisu z veliko naklado, skupaj z navedbo mest, na katerih je možen vpogled v celotno revizorjevo mnenje. Na sedežu družbe za upravljanje in na mestih, določenih s prospektom (pooblaščene) investicijske družbe, pa mora družba za upravljanje zagotoviti, da je vsem zainteresiranim osebam na voljo:
1. mnenje revizorja o računovodskih izkazih,
2. mnenje revizorja o tem, ali so vrednosti enote premoženja izračunane v skladu s predpisi in na podlagi računovodskih izkazov, sestavljenih na podlagi sklepa o vsebini letnega in polletnega poročila ter ob upoštevanju ZISDU.
3. mnenje revizorja o poročanju in obveščanju o poslovanju vzajemnega sklada.
4. povzetek poročila o revidiranju poslovanja vzajemnega sklada,
5. mnenje ali družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada s strokovno skrbnostjo.
1.14. Agencija lahko Slovenskemu inštitutu za revizijo poda zahtevo za preveritev ustreznosti poročila in za preveritev opravljene revizije deloma ali v celoti. V tem primeru Slovenski inštitut za revizijo lahko določi drugo pooblaščeno revizijsko družbo, ki opravi to preveritev.
1.15. Agencija v primeru negativne ocene Slovenskega inštituta za revizijo od družbe za upravljanje zahteva novo poročilo, ki ga sestavi drug revizor. Agencija hkrati določi tudi rok za dokončanje novega poročila.
Družba za upravljanje, ki je predložila poročilo, za katerega je Slovenski inštitut za revizijo oblikoval negativno oceno, krije agenciji za trg vrednostnih papirjev stroške preveritve.
1.16. Za potrebe revidiranja poslovanja vzajemnega sklada oziroma ugotovitve ustreznih stanj vrednostnih papirjev in denarnih sredstev vzajemnega sklada in ugotovitve dopustnosti strank poslov vzajemnega sklada (109. člen ZISDU) opravi revizor dodaten pregled pri borzno posredniški družbi oziroma oddelku banke, ki opravlja posle z vrednostnimi papirji za vzajemni sklad.

2.1. Letni računovodski izkazi, ki se revidirajo po tem sklepu, so:
1. bilanca stanja,
2. izkaz uspeha,
3. izkaz finančnih tokov,
4. dodatek:
– opis uporabljenih temeljnih računovodskih usmeritev,
– pojasnila posameznih rešitev in vrednotenj,
– izkaz premoženja,
– izkaz pomembnejših sprememb premoženja
– izkaz obveznosti, ki se plačujejo v breme vzajemnega sklada.
2.2. Poročilo o revidiranju računovodskih izkazov mora obsegati:
1. računovodske izkaze, ki so bili predmet preizkušanja in ocenjevanja, navedene v točki 2.1. tega sklepa,
2. opombe k računovodskim izkazom s pojasnilom temeljnih podatkov v računovodskih izkazih, pojasnila o splošnih računovodskih politikah, posebej pa razkritje v zvezi z obveznostmi, ki se plačujejo v breme vzajemnega sklada (42. člen ZISDU):
– stroški upravljanja do družbe za upravljanje,
– obveznosti iz naslova davka na dobiček,
– odhodki od obresti na podlagi najetih posojil,
– stroški posredovanja pri nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev.
3. navedbo predpisov, splošnih aktov, računovodskih smernic in standardov, uporabljenih pri sestavljanju računovodskih izkazov, oziroma navedbo metod računovodskega zajemanja in izkazovanja postavk in kategorij.

3.1. Naključno izbrani datumi za dodatni poročili o revidiranju poročil in obvestil in izračunavanja dnevne vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada.
1. Naključno izbrane datume izbere revizor izmed delovnih dni vzajemnega sklada znotraj poslovanja vzajemnega sklada v teku poslovnega leta, in sicer od tistega meseca dalje, ki še ni bilo revidirano v okviru poročila za predhodno leto in do zadnjega meseca pred dokončanjem poročila o reviziji v letu po preteku poslovnega leta, ki se revidira (v nadaljevanju: naključni datumi).
Za revidiranje poročanja in obveščanja revizor izbere dva naključna datuma (stanja konec meseca), ki se nanašata na stanja, ki so predmet poročanja o poslovanju vzajemnega sklada. Poleg dveh naključnih datumov revizor revidira obrazce, ki so predmet poročanja in obveščanja tudi na zadnji delovni dan v mesecu juniju in decembru poslovnega leta, za katerega se revidirajo računovodski izkazi,
– Revizor revidira vrednost enot premoženja na iste štiri datume, kot so določeni v prejšnji točki, ter na dva dodatna naključna dneva, ob upoštevanju največjih dnevnih sprememb vrednosti enote premoženja,
2. Za revidiranje poročila o plačilni nesposobnosti vzajemnega sklada (obrazec IS/L-1), ki ga je družba za upravljanje dolžna posredovati agenciji na podlagi 9. člena sklepa o poročanju in obveščanju javnosti o poslovanju investicijskih skladov revizor ugotovi ustrezne datume.
3.2. Dodatno poročilo o revidiranju vrednosti enote premoženja mora vsebovati:
1. navedbo izračunov vrednosti enote premoženja na naključne datume,
2. navedbo dnevnega časopisa, kjer so objavljene dnevne vrednosti enot premoženja, ki so bile predmet revidiranja,
3. preverjanje provizije od vplačil in izplačil investicijskih kuponov,
4. oblikovanje in črpanje rezervacij v preteklem in tekočem letu,
5. prikaz strukture investitorjev v vzajemnem skladu (posebej za fizične in pravne osebe),
6. višino in navedbo izven bilančnih postavk, ki utegnejo vplivati na višino sredstev vzajemnega sklada (npr. vrednostni papirji, dani v zastavo ipd.)
3.3. Dodatno poročilo o revidiranju stanja in delovanja internih kontrol mora vsebovati:
1. prikaz stanja in delovanja internih kontrol pri:
– nakupu in prodaji vrednostnih papirjev za vzajemni sklad, ki vsebuje tudi zagotavljanje skladnosti izvajanja zakonskih predpisov glede neposrednih in posrednih naložb vzajemnega sklada (93. do 99. člen ZISDU),
– prodaji in odkupu investicijskih kuponov s posebnim ozirom na spoštovanje določb o prodaji po neznani vrednosti (27. do 29. člen ZISDU),
– spremljanju in izkazovanju plačilne nesposobnosti vzajemnega sklada,
2. oceno izvajanja internega predpisa o varovanju poslovnih skrivnosti s posebnim poudarkom na oceni tehnološke opremljenosti informacijskega sistema za podporo delovanja vzajemnega sklada skladno s predpisi.
3. pri prikazu delovanja internih kontrol v zvezi z vrednostnimi papirji in investicijskimi kuponi revizor posebej prikaže razporeditev pristojnosti glede oblikovanja, kontroliranja, pošiljanja in hrambe dokumentov (naročila, obračun, sporočila ipd.) po posameznih osebah (direktor, zaposleni, borzni posrednik, zaledna služba, računovodstvo ipd.).
3.4. Način poročanja revizorja
1. Revizor predstavi splošne računovodske in druge politike, računovodske smernice, uporabljene standarde, pojasnila, ocene in mnenja v obliki besedila. Natančnejše izračune in ugotovitve glede odstopanja opazovanih elementov od revizorjevih ugotovitev predstavi v tabelarični obliki, ki je sestavni del revizorjevega poročila.
2. Revizor mora uporabiti vzorce tabel, ki nazorno izkazujejo njegove ugotovitve glede odstopanja izkazovanja vrednosti v vzajemnih skladih glede na revidirane zneske.
3. Vzorce tabel z navodili za sestavo oblikuje Slovenski inštitut za revizijo ali sam revizor. Slovenski inštitut za revizijo ali revizor, ki samostojno oblikuje vzorce tabel, mora predložiti vzorce tabel najkasneje do 1. februarja v potrditev agenciji, ki jih potrdi sproti za vsako leto.

4.1. Mnenje revizorja za leto 1996 ne vsebuje mnenja o ustreznosti strukture naložb vrednostnih papirjev na podlagi prvega odstavka 94. člena ZISDU.
4.2. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o revidiranju poslovanja vzajemnih skladov (Uradni list RS, št. 2/96).
4.3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja že za revidiraje poslovanja vzajemnih skladov za leto 1996.