Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 21. člena statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 33/95) je Občinski svet občine Lenart na seji dne 23. 12. 1996 sprejel

S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta dela industrijske cone v Lenartu za območje Agrokombinata – KSC in za območje obrata TAM (Uradni list SRS, št. 18/86 in Uradni list RS, št. 3/93), ki jo je izdelal Zavod za urbanizem p.o. Maribor pod št. delovnega naloga 587/96.

Elaborat, ki je sestavni del odloka, vsebuje tekstualno obrazložitev nameravanega posega, zakonsko predpisane grafične priloge, pogoje in soglasja kompetentnih organov in organizacij.

Območje leži v k.o. Lenart in meri ca. 4,9 ha.

Meja poteka na zahodu po robu parc. št. 1187/2, nato se nadaljuje po njenem severnem robu. Po šestdesetih metrih v smeri sever prečka cesto s parc. št. 1188. Po njenem severnem robu se nadaljuje do južnega vogala parc. št. 1203. Trideset metrov dalje poteka po zahodnem robu iste parcele, jo prečka in se nadaljuje po južnem robu parc. št. 1194. Po njenem vzhodnem robu poteka okoli 20 m in se obrne proti vzhodu. V oddaljenosti 5 metrov od severnega roba parc. št. 1189 poteka v navedeni smeri in po 110 metrih “preskoči” na njen severni rob. Po njem se nadaljuje do stičišča parc. št. 1190 in št. 1191 (zaraščen jarek). Na stiku se obrne meja proti jugu in poteka po vzhodnem robu parc. št. 1189 ca. 260 m. Tu se obrne proti zahodu, prečka južni vogal parcele (1189) in se v manjšem odmiku od njenega južnega roba, nato delno po južnem robu parc. št. 1188 in št. 1187/2 nadaljuje do izhodiščne točke.

Na območju je plansko določena industrijsko-proizvodna dejavnost, dopolnjuje pa se z obrtno-proizvodno (konkretno navedena v tekstualnem delu elaborata v točki 4) in komunalno (upravno in skladiščno) ter transportno dejavnostjo.

Vse dejavnosti morajo obvezno tako pri lociranju kot obratovanju dosledno upoštevati ustrezne okoljevarstvene, sanitarne, požarne in gradbeno-tehnične predpise, zakone, odloke, uredbe, itd.

V fazi pred pridobivanjem lokacijske dokumentacije so si že potencialni investitorji dolžni pridobiti mnenje pooblaščene strokovne organizacije v predvideni dejavnosti, in sicer mora biti v njem opisana tehnologija, njene pričakovane emisije ter načini njihovega omejevanja in preprečevanja.

V 4. točki tekstualnega dela elaborata je določena tudi lega možnosti lociranja posamezne dejavnosti.

Območje obdelave je relativno pravilno deljeno s prometnicami (obstoječimi in predvidenimi cestami) na posamezna različno velika območja, ki so označena v grafični prilogi z A, B, C, D, E.

Novozgrajena industrijska cesta, ki povezuje že obstoječi dostopni cesti na severni in južni meji območja (od hladilnice do Kristala) dvakratno deli prostor: programsko in prostorsko. Tako je na zahodni tretjini (območje A) predvidena transportna cona kot dopolnilna dejavnost k bencinskemu servisu, na vzhodnih dveh tretjinah pa se locirajo dejavnosti (območje B, C, D, E) po opisanem načelu združevanja, sorodnosti in stopnjevanja emisij.

Dejavnosti se v principu nizajo druga do druge ob načrtovani interni cesti, ki je speljana kot zanka med navedeno že obstoječo industrijsko cesto in vodnim jarkom.

Območje B je na severnem delu “zanke”. Predstavlja nedeljivo parcelo za večjo proizvodno dejavnost (živilsko-predelovalna industrija), ki jo je eventualno – po potrebi možno širiti vzhodno ali severno preko jarka.

V smeri juga sledi območje C z večjo površino, ki se lahko različno deli: ali v 6 parcel ali 4, 2, 1, ter območje D.

Območje D leži ob južni meji območja obdelave. Vzhodno od območij B, C, D je preko vodnega jarka locirano območje E. Dostopnost nanj je odvisna od števila različnih dejavnosti in njihove organizacije.

Oblikovanje objektov izhaja iz funkcije posameznih objektov, tipologije, sodobnih arhitekturnih trendov, materialov, razpložljivega prostora in organizacije na njem.

Tlorisni gabariti so podani na osnovi odmikov do parcelnih meja (4 m min.), določitve parkirnih in potrebnih manipulativnih površin. Možno jih je zmanjševati, povečanje in združevanje pa je pogojevano s soglasjem neposrednega soseda in programom (združitev dveh ali več parcel v eno). Za določene objekte neposredno vzhodno od obstoječe novozgrajene industrijske ceste je podana tudi obvezna gradbena linija, od katere se ne odstopa.

Višinski gabariti izhajajo iz potrebnih minimalnih funkcionalnih višin za posamezno dejavnost. Pritlično etažo je na osnovi navedenega možno nadzidati le še za eno višino.

Strehe so lahko “ravne”ali strme, odvisno od koncepta oblikovanja celega objekta kot enote.

Kritina je prilagojena naklonu, v nobenem primeru naj ne bo sivi salonit.

“Reprezentančno” oblikovanje fasad se pogojuje le pri objektu na transportni coni, pri objektih z obvezno gradbeno linijo in zahodna ter južna fasada na objektih živilsko-predelovalne dejavnosti. Priporoča se uporaba barv, obrob odprtin, različni oblikovno-arhitekturni poudarki, itd.

V grafični prilogi št. 7 so prikazani dostopi – dovozi na posamezne parcele in parkiranje. Oboje se lahko spremeni v primeru združevanja ali delitve parcel in njihove prilagojene organizacije (lega objekta, manipulacija,…).

Pri objektih so dovoljene v prid zmanjševanja podanih dimenzij objektov. Obvezne gradbene linije se ohranijo. Povečanje gabaritov je pogojeno z organizacijo ter izvajanjem dejavnosti (vrsto manipulacije, potrebnimi parkirnimi površinami,…) in soglasjem soseda (v primeru manjše oddaljenosti od parcelne meje kot 4 m).
Višinske tolerance so določene z etažnostjo P + 1 (različne dejavnosti imajo različne funkcionalne svetle višine prostorov) in izbrano obliko strehe.
Tolerance so možne tudi pri določevanju parcelnih meja, in sicer se na osnovi konkretnega programa in prostorskih zahtev meje med parcelami na območjih C, D, E spremenijo v fazi lokacijske dokumentacije.

Poseg na območju je možno fazno realizirati, in sicer:
Območje A se lahko uredi ne glede na ureditev ostalega prostora. Prvo se območje zazeleni po obodu (posaditev dreves in grmovnic), šele nato se logično izvajajo ostali posegi.
Ostali del (območje B, C, D, E) je lahko realiziran v dveh variantah: ali se prvo izvede celotna prometna, komunalna in energetska infrastruktura, šele nato se fazno uredijo posamezne parcele ali pa se območje postopno celovito ureja iz zahodne smeri proti vzhodu.

Velikost celotne parcele predstavlja funkcionalno zemljišče, ki pripada objektu. To se uredi v skladu s potrebami dejavnosti (s potrebnimi manipulativnimi površinami, parkirišči, vhodi v objekt, itd.).

Na obravnavanem območju je treba zgraditi dvosmerni dvopasovni cesti: podaljšek Ceste II in Cesto III. Širina vozišč je 7 m. Ob vodnem jarku je treba zgraditi povezovalno cesto IV. Ta cesta je enosmerna, enopasovna s širino vozišča 4,5 m.

Na območju med Cesto I, Cesto II in bencinskim servisom je treba urediti parkirišče za tovorna vozila. Parkirišče je dostopno iz vseh smeri, zaradi tega je na notranjih cestah dvosmerni promet.

Na jugozahodnem robu območja je urediti dovozno cesto s parkirišči za dovoz do predvidene avtotrgovine.

Dovoze na parcele je treba urediti iz javnih cest.
Notranje ureditve na parcelah je treba prilagoditi proizvodnim dejavnostim. Parkirišča za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev je treba urediti znotraj posameznih parcel.

Višinske ureditve na obravnavanem območju je treba prilagoditi obstoječim cestam in predlaganim potekom novopredvidenih cest iz zazidalnega načrta. Pri izvedbenih projektih je treba upoštevati tudi zahteve geomehanika in upravljalca vodnega jarka.

Vse novozgrajene vozne površine, parkirišča in manipulativne površine morajo biti vodnoneprepustne. Odvodnjavanje meteornih vod iz teh površin naj bo kontrolirano.

Prednostne ceste na obravnavanem območju so: obstoječa Cesta I in obstoječa Cesta II. Podaljšek ceste III, priključek hladilnice in Cesta III so podrejeno priključene.
V križiščih je treba zagotoviti preglednost za hitrost 40 km/h.
Preurediti je uvoz v hladilnico, ki je četrti krak križišča tako, da je preko križišča možno varno voditi pešce in zagotoviti potrebno preglednost.
Za vodenje pešcev je treba urediti dvignjen hodnik za pešce ob severovzhodnem robu Podaljška ceste II in ob jugovzhodnem robu Ceste I.

Pri predvidenih posegih na območju obdelave je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno komunalno infrastrukturo.
Posege v bližini obstoječe oziroma gradnjo predvidene komunalne infrastrukture je potrebno izvajati v skladu s soglasji in pod nadzorom posameznih upravljalcev komunalnih naprav.
Pred gradnjo je potrebno vse komunalne vode zakoličiti, tako da v času izvajanja ne pride do izpada ali prekinitve oskrbe področja.
Za oskrbo predvidene ureditve je potrebno izvesti naslednje:

Pred priključitvijo predvidenih objektov na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi povezovalni cevovod min. Ø 100 mm z navezavo na obstoječ tranzitni cevovod TPE 225. Novozgrajeni cevovod naj se izvede tako, da skupaj z obstoječimi predstavlja zanko. Za potrebe tehnološke vode (pranje vozil in živilsko-predelovalna dejavnost) se prav tako izvede ustrezni priključek na javno vodovodno omrežje.
Požarna varnost se zagotovi z izgradnjo ustreznega števila hidrantov na obstoječem in predvidenem vodovodnem omrežju v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91), hidranti pa se postavijo tako, da ne ovirajo prometa.

Izvesti je potrebno ločen kanalizacijski sistem.
Meteorne vode iz cestišč in pripadajočih parkirišč ter manipulativnega platoja avtopralnice je potrebno zbirati in preko lovilca olj in maščob spuščati v obstoječi jarek za meteorne vode.
Za odvodnjavanje fekalnih voda se dogradi kanalizacija ter se priključi na obstoječi kanal AC Ø 350 v obstoječi cesti. Čiščenje fekalnih voda se vrši v skupni neprepustni vodotesni greznici, urejeni v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85), razen objekt avtopralnice, kateri se priključi na obstoječo kanalizacijo samostojno preko neprepustno vodotesne greznice. Tudi ta greznica mora biti urejena v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).
Predlagana rešitev dopušča fazno izgradnjo, in sicer:
I. faza:
– zgradi se kanalizacijski odsek I,
– Emšerjev usedalnik ali greznica,
– navezava na obstoječo kanalizacijo.
II. faza:
– zgradi se kanalizacijski odsek II,
– prečrpališče,
– kanalizacijski odsek od prečrpališča do skupnega čistilnega objekta (odsek III) – tlačni vod.
III. faza:
– zgradi se preostali del kanalizacijskega omrežja.
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati višinsko razgibanost terena oziroma upoštevati možnost priključitve posameznih faz, kolikor se kanalizacija ne bo izvajala v celoti naenkrat.
Tehnološke vode je pred izpustom v omrežje nevtralizirati do take stopnje, da kvaliteta ustreza zahtevam zakona o vodah in njegovim podzakonskim predpisom. Za nevtralizacijo je potrebno predvideti ustrezno nevtralizacijsko napravo.
Površine, na katerih se prečrpavajo in pretakajo nevarne snovi (gorivo, olje), morajo biti utrjene s plastjo neprepustnega materiala in opremljene z lovilcem olj in maščob z odvodom olj v posebno cisterno. Investitor mora po izgradnji lovilca olj zagotoviti njegovo redno vzdrževanje.
Upoštevati je potrebno, da morata biti vodovod in kanalizacija v minimalnem horizontalnem odmiku 3 m in vertikalnem odmiku ob križanju, ki znaša 0,5 m. Kolikor teh odmikov ni mogoče doseči, je potrebno izvesti dodatno medsebojno zaščito (neprepustni glinasti naboj, vodotesna kanalizacija), pri čemer mora biti vodovod nad kanalizacijo.

Napajanje objektov se bo vršilo iz TP Lenart Petrol oziroma kolikor se pokaže potreba po dodatnih močeh, se na isti lokaciji obstoječa TP poveča za 630 kVA.
Znotraj območja je potrebno zgraditi ustrezno NN omrežje. Del NN kablovoda na odseku od TP proti prečrpalni postaji Porčič se v dolžini ca. 20 m prestavi in prilagodi novi cestni ureditvi.
Predvideni objekti, dovozne poti in parkirišča se naj osvetlijo s svetilkami, ki bodo enotne za celotno industrijsko cono.

Za telekomunikacijske potrebe predvidenih objektov bo potrebno dograditi TK omrežje, ki bo navezano na obstoječe. Investitor si mora od pristojne TK organizacije pridobiti projekt za izvedbo TK omrežja in priključkov na obravnavanem območju.

Ogrevanje posameznih objektov se bo vršilo individualno z ekstra lahkim kurilnim oljem ali plinom.
Skladiščni prostor za gorivo mora biti lociran in izveden v skladu s pravilnikom o tekočem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91), pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in pravilnikom o tehničnih normativih za skladišča vnetljivih in nevarnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 14/80).

Odvoz odpadkov se uredi kontejnersko in se poveri organizaciji, registrirani za to dejavnost.
Prav tako je potrebno zagotoviti zbiranje in odvoz posebnih odpadkov (mineralna olja,…) v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86) in pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list SRS, št. 4/80).

Ograje parcel zahodno od obstoječe novozgrajene industrijske ceste se oblikujejo reprezentančno in potekajo v liniji obvezne gradbene linije objektov.
Ograje na območju B se prilagodijo organizaciji prostora. Tudi ta naj bi bila z vzhodne in južne smeri (če obstaja) reprezentančna.
Ostale ograje v principu sovpadajo s parcelnimi mejami. Zaželeno je njihovo poenotenje.

Pred pričetkom gradbenih del je treba ugotoviti debelino in površino sloja plodne zemlje z izkopom potrebnega števila pedoloških profilov.
Odkop plodne zemlje se sme izvajati v suhem vremenu in če tla niso preveč vlažna.
Odkop mora biti opravljen z lahkimi stroji, da se tla preveč ne zbijejo.
Odstranjeno zemljo shranjujemo v kupih višine 1,5 m, širine največ 4 m, dolžina pa je poljubna.
Kupe zaščititi z varovalnim posevkom, kolikor se plodna zemlja ne bo takoj uporabila.
Plodna zemlja se lahko uporablja samo za zelene površine.
Nadzor nad ravnanjem s plodno zemljo izvaja ustrezno podjetje, ki ga pooblasti občina.

Vse proste zelene površine je zasaditi prvenstveno z visoko vegetacijo oziroma drevesi. Drevesa morajo biti ob saditvi visoka najmanj 2,5 m z že formirano krono. Rastlinske vrste se izberejo glede na pogoje rasti in razmere v prostoru.

Detajlnejša določitev in število rastlinskih vrst se določi s projektno dokumentacijo.

Investitorji in izvajalci morajo pri izvedbi posega dosledno upoštevati vse pogoje, navedene v elaboratu ter pogoje soglasodajalcev.

Manjše spremembe v smislu programa pozidave (sprememba oblikovanja in velikosti parcel) odobri občinski svet na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izda pristojna strokovna služba.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim na Občini Lenart, Upravni enoti Lenart in Zavodu za urbanizem Maribor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Lenart, dne 23. decembra 1996.