Na podlagi 8. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 41/95, 1/96) sta Svet mestne občine Slovenj Gradec na seji, dne 16. julija 1996 in Svet občine Mislinja sprejela
O D L O K
o lokacijskem načrtu plinifikacije Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja
I. SKUPNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se lokacijski načrt za plinifikacijo Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja, ki ga je izdelala uprava za urejanje prostora in varstvo okolja pri Mestni občini Slovenj Gradec.
2. člen
Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi iz lokacijskega načrta, ki se nanašajo na traso in zmogljivosti plinovoda, tangiranje obstoječih naprav ter lego in velikost objektov za potrebe plinovoda.
Lokacijski načrt vsebuje:
Tekstualni del:
1. Odlok
2. Tehnično poročilo
3. Soglasja
Grafični del:
1. Pregledna situacija M = 1:5000
2. Izvleček iz grafičnega dela
dolgoročnega plana M = 1:25000
3., 4., 5., 6 Pregledni katastrski načrt M = 1:5000
7., 8., 9., 10 Situacija trase plinovoda M = 1:5000
11., 12., 13., 14 Izvleček iz grafičnega
dela razvrstitve kmetijskih zemljišč M = 1:5000
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje, ki ga bo napajal predvideni plinovod je razdeljeno v dve coni.
Cona 1 zajema Slovenj Gradec in nekatera bližnja naselja in je razdeljena na naslednja območja:
območje 1 Štibuh
območje 2 Pot ob Homšnici
območje 3 Kopališka ulica
območje 4 Meškova ulica
območje 5 Tomšičeva in Kajuhova ulica
območje 6 Bernekerjeva ulica
območje 7 Sejmiška ulica
območje 8 Muratova ulica
območje 9 Podgorska cesta
območje 10 Gosposvetska ulica
območje 11 Glavni trg
območje 12 Pod kotlarno
območje 13 Stari trg
območje 0 Legen (že zgrajeno)
Cona 2 pa zajema širšo okolico Slovenj Gradca in Mislinje in sicer: Pameče, Troblje, Podhomec, Trebuško vas, Šmartno, Žabja vas, Tomaško vas, Turiško vas, Mislinjsko Dobravo, Sp. in Zg. Dovže, Šmonova vas in Mislinjo.
Trasa plinovoda poteka od obstoječe Merilno reducirne postaje (MRP) na Štibuhu, kjer bo izvedena dodatna MRP Štibuh 2 v smeri območij 1, 2, 5, 8, 9, 12 in 13 v Coni 1 in za smer Mislinja za napajanje naselij Podhomec, Trebuška vas, Šmartno, Žabja vas, Tomaška vas, Turiška vas, Mislinjska Dobrava, Sp. in Zg. Dovže, Šmonova vas in Mislinjo.
Plinovod iz obstoječe MRP Legen bo napajal območja 3, 4, 6, 7, 10 in 11 v Coni 1.
Plinovod iz merilne postaje Kolinska – Pameče pa bo napajal območje Pameče – Troblje in tovarno Nieros.
4. člen
Potek trase plinovoda s šestmeterskim pasom zemljišča po 3 m na vsako stran od osi tangira naslednje parcele v posameznih katastrskih občinah (priloga – spisek parcel – Območna geodetska uprava Slovenj Gradec).
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV V PROSTORU
5. člen
Predvideni plinovod vključuje naslednje objekte:
– merilno regulacijsko postajo Štibuh II,
– merilno regulacijsko postajo Legen (obstoječa),
– merilna postaja Kolinska – Pameče (adaptacija),
– tipske regulacijske postaje,
– srednjetlačni plinovod z obratovalnim tlakom 4 bar,
– nizkotlačni plinovod z obratovalnim tlakom 100 mbar,
– hišni priključki in,
– plinomeri.
6. člen
Predvidene dolžine nizkotlačnega omrežja za posamezna območja in naselja v Coni 1 so naslednje:
----------------------------------------------------------------
Območje Dolžina v m
----------------------------------------------------------------
Območje 1 2410 m
Območje 2 840 m
Območje 3 1150 m
Območje 4 450 m
Območje 5 2780 m
Območje 6 665 m
Območje 7 780 m
Območje 8 1615 m
Območje 9 2500 m
Območje 10 450 m
Območje 11 305 m
Območje 12 855 m
Območje 13 2700 m
Območje 0 (že zgrajeno) 5700 m
----------------------------------------------------------------
SKUPAJ 23200 m
----------------------------------------------------------------
V Coni 2 so predvidene naslednje dolžine srednjetlačnega in nizkotlačnega omrežja:
----------------------------------------------------------------
Srednjetlačno Nizkotlačno
----------------------------------------------------------------
Pameče, Troblje 2100 m 4900 m
Podhomec 900 m /
Trebuška vas 900 m 500 m
Šmartno 800 m 2200 m
Žabja vas 2200 m /
Tomaška vas 700 m 900 m
Turiška vas, M. Dobrava 1000 m 2200 m
Sp. in Zg. Dovže 3000 m /
Šmonova vas 2500 m /
Mislinja 3300 m 7800 m
----------------------------------------------------------------
SKUPAJ 17400 m 18500 m
----------------------------------------------------------------
Merilne regulacijske postaje
7. člen
Predvidene so tri točke za predajo plina s strani dobavitelja družbe Petrol – Zemeljski plin in sicer v MRP Štibuh II, MRP Legen in MP Kolinska.
Merilna reducirna postaja Štibuh II bo izvedena kot tipski armiranobetonski montažni objekt in bo ograjen z žično ograjo višine 2 m na razdalji 3 m od objekta.
Merilna reducirna postaja Legen in merilna postaja Kolinska sta že obstoječi in bosta ustrezno adaptirani za nove potrebe v smislu dokompletiranja opreme, ki jo sestavljajo naslednji glavni elementi: filtra za plin, merilnik pretoka plina z elektronskim korektorjem Instroment, reducirna proga z regulatorjem tlaka, varnostnim hitrozapornim ventilom in varnostnim izpušnim ventilom, zaporni ograni in kontrolna instrumentacija (manometri in termometri) in odorirna naprava.
Glavna oprema je predvidena v dveh linijah (delovna in rezervna s 100% zmogljivostjo).
Regulacijske postaje
8. člen
Za oskrbo lokalnega nizkotlačnega omrežja v Coni 2 so predvidene tipske regulacijske postaje (4 bar/100 mbar) različnih kapacitet glede na število potencialnih uporabnikov v posameznih naseljih.
Tipske regulacijske postaje bodo izvedene kot prostostoječi kioski iz nerjaveče pločevine in bodo postavljene na montažne betonske temelje.
Opremo sestavljajo naslednji glavni elementi: filtra za plin, reducirana proga z dvema regulatorjema tlaka z varnostnim hitrozapornim ventilom in varnostnim izpušnim ventilom ter zaporni organi in kontrolna instrumentacija.
Glavna oprema je razporejena v dveh linijah – delovna in rezervna s 100% zmogljivostjo.
Tipske regulacijske postaje bodo postavljene v naslednjih naseljih: Troblje – Pameče, Mislinja, Šmartno, Turiška vas, Tomaška vas in Trebuška vas.
9. člen
V naseljih Podhomec, Žabja vas, Šmonova vas, Sp. in Zg. Dovže, kjer lokalno nizkotlačno omrežje ni ekonomsko smiselno, bodo imeli uporabniki lokalne reducirne postaje, ki bodo nameščene v ograjah objektov (4 bar/100 mbar).
Vsak objekt bo imel svojo reducirno progo 4 bar/25 mbar.
Glavni elementi reducirne postaje bodo nameščeni v omaricah iz nerjaveče pločevine, ki bodo pritrjene na temeljne stebričke in locirane ob ograjah objekta.
10. člen
V tri metre širokem pasu trase plinovoda je prepovedano saditi rastiline, katerih korenine segajo več kot 1m globoko, oziroma pri katerih je potrebno obdelovati zemljišče globje kot 0,5 m.
IV. POGOJI PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE PROSTORA
Križanja cest
Magistralna cesta
11. člen
Magistralno cesto prečka plinovod na več mestih in sicer:
– na relaciji za smer Troblje–Pameče pri odcepu za Gradišče naproti tovarne Nieros,
– na relaciji za smer Mislinja v Trebuški vasi, v Dolžah in v Mislinji na avtobusni postaji.
Prečkanje magistralne ceste se izvede s prebojem, plinovod pa mora biti položen v zaščitno cev.
Lokalne ceste
12. člen
Prekop lokalnih cest je dovoljen v primerih, kjer prevrtavanje ni tehnično izvedljivo.
Pri prekopu moderniziranih cest se izkopani material nadomesti s pustim betonom, zadnja plast se obnovi v asfaltni izvedbi.
Pri vzdolžnem poteku plinovoda v cestišču se plinovod polaga v zaščitni cevi.
Komunalne ceste
13. člen
Križanja komunalnih cest se izvajajo s prekopi.
Na mestih prekopa se asfalt strojno reže, izkopani material se nadomesti s pustim betonom, zadnja plast se ponovno asfaltira.
Makadamske ceste se prekopljejo, vozišče pa se po končanih delih vzpostavi v prvotno stanje.
Prekopi so praviloma izvajajo fazno do polovice cestišča. Druga polovica se prekoplje, ko je prva usposobljena za promet.
V primeru, ko je cestišče potrebno prekopati po celotni širini, je investitor dolžan pridobiti dovoljenje za zaporo prometa in zagotoviti ter označiti ustrezen obvoz.
Križanja z energetskimi vodi
14. člen
Horizontalni odmik plinovodne cevi od visokonapetostnih kablov je min. 0,50 m, oziroma po diagonali 0,7 m.
Odmik od nizkonapetostnih kablov je po diagonali 0,4 m.
Pred izkopom se podzemni elektroenergetski vodi zakoličijo, ročno odkopljejo in pred položitvijo plina ustrezno zaščitijo s PVC polcevmi.
Križanja s telefonskim in KDS omrežjem
15. člen
Križanja plinovoda s podzemnimi telefonskimi in KDS kabli se izvede tako, da poteka plinovod pod omenjenimi kabli na razmaku 1 m.
Kjer tega ni možno izvesti, so dopustni manjši razmaki in sicer minimalno 0,5 m oziroma 0,6 m po diagonali, potrebna pa je ustrezna zaščita.
Na mestih križanj PTT in KDS kablov se te predhodno zakoliči, ročno odkoplje v dolžini do 3 m in pred položitvijo plinovoda ustrezno zaščiti s PVC polcevmi.
Vsa dela v bližini kablov se izvajajo izključno ročno.
Križanja vodotoka
16. člen
Križanja plinovoda in vodotoka morajo biti praviloma izvedena pod pravim kotom.
Kjer tega pravila ni možno upoštevati, je kot križanj lahko drugačen, vendar ne manjši od 45 stopinj in ne večji kot 135 stopinj.
Plinovod se praviloma položi 0,5 m pod vodovodom v ustrezni zaščiti.
Minimalni horizontalni odmik plinovoda od vodovoda pri vzporednem poteku znaša 1 m.
Vsa dela v bližini vodovoda se izvajajo ročno.
Križanja kanalizacije
17. člen
Mesto križanja kanalizacije s plinovodom se zakoliči, odkop jarka okoli kanalizacije se izvaja ročno in pod nadzorstvom upravljalca.
Minimalni horizontalni odmik plinovoda od kanalizacije znaša 2,5 m.
Minimalni vertikalni odmik od kanalizacije znaša 0,5 m ob potrebni zaščiti.
Križanja se izvajajo tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo.
V. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
Križanja vodotokov
18. člen
Plinovod se na mestu, kjer prečka regulirane struge vodotokov, položi najmanj 0,8 m pod dnom vodotoka, oziroma, na drugem mestu, kjer je potok kanaliziran v cevi, položi nad potokom in sicer 0,6 m pod terenom.
Na mestu, kjer prečka nereguliran potok se položi najmanj 1 m pod obstoječim dnom.
Zaščita mora biti s polaganjem v cevi, katere morajo segati na obeh straneh čez brežine na okoliški teren.
Dno potoka in brežine je potrebno utrditi ter brežine zasaditi s primerno vegetacijo.
Naravna in kulturna dediščina
19. člen
Na območju arheološkega območja Stari trg se pri posegu v zemeljske plasti – izkopu trase plinovoda – vsa dela vršijo pod nadzorstvom službe Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor in skladno s pogoji soglasja zavoda (ročni izkop).
Gradnja objektov v koridorju plinovoda
20. člen
Na traso plinovoda ni dovoljeno postavljanje objektov. Za gradnjo objektov in naprav v 6 m pasu (3m od osi plinovoda) trase plinovoda je potrebno pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
Podtalnica
21. člen
Podtalnico in tla se varuje pred onesnaženjem s preprečitvijo razlivov naftnih derivatov v času gradnje plinovoda.
V primeru razlitja se kontaminirano zemljino takoj odstrani in odvaža na sanitarno deponijo, kjer se izvrši dekontaminacija.
Hrup
22. člen
V nočnem času niso dovoljena dela na trasi plinovoda.
Ureditev gradbišča
23. člen
Pri izkopu z mehanizacijo je gradbiščni pas zemljišča 3 m na vsako stran osi plinovoda.
V gradbiščnem pasu se izvaja izkop, deponira prst, matični substrat in material potreben pri gradnji.
V času gradnje se mora zagotoviti dostop do vseh objektov in zemljišč.
Izkopane jarke se mora označiti in zavarovati zaradi varnosti prometa, kar posebno velja za nočni čas.
24. člen
V času gradnje se odpadki zbirajo in odvažajo na deponijo komunalnih ali posebnih odpadkov.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
25. člen
Poleg obveznosti iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci LN:
– pred pričetkom del pravočasno obvestiti upravljalce energetskih, komunalnih naprav in cest ter skupno z njimi zakoličiti tangirane podzemne vode;
– izkope v bližini obstoječih naprav izvajati ročno in pod nadzorom upravljalcev;
– izvesti vse potrebne zaščite obstoječih tangiranih naprav;
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice in poravnati vse odškodnine v prostoru, ki bi nastale zaradi graditve ali obratovanja plinovoda;
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do prometnega zastoja, zagotoviti dostope do obstoječih objektov in kmetijskih zemljišč;
– pri vzdolžnih prekopih cest, kjer se posega več kot 25% na modernizirano cestišče, je investitor dolžan preplastiti celotno širino vozišča v debelini obstoječega asfalta;
– pri prekopih cest po celotni širini vozišča je potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste;
– po končani gradnji vzpostaviti teren in zemljišče v prvotno stanje.
VII. TOLERANCE
26. člen
Odstopanja od trase so dopustna za širino delovnega pasu v okviru parcelnih številk zajetih s tem lokacijskim načrtom.
Dopustna so tudi večja odstopanja, za katera je potrebno narediti lokacijsko preverbo trase in pridobiti soglasje lastnikov zemljišč.
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA
27. člen
Predvidena je etapnost izvajanja v treh fazah.
Prva faza zajema območja v Coni 1 in sicer Meškovo ulico, Iršičevo ulico, Kopališko ulico, Čebularjevo ulico in Štibuh.
Druga faza zajema območja individualne zazidave v soseski S-8, Gozdno pot, Stari trg, Podgorsko cesto do Curave vasi, Bernekerjevo ulico, Sejmiško ulico in Glavni trg.
Tretja faza zajema primestna naselja in Mislinjo.
Etapnost izvajanja se lahko v slučaju drugačnih potreb korigira.
IX. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Lokacijski načrt plinifikacija Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravi za urejanje prostora in varstvo okolja pri Mestni občini Slovenj Gradec in pri Občini Mislinja.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
30. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35102-149/96
Slovenj Gradec, dne 23. decembra 1996.
Predsednik sveta
Mestne občine Slovenj Gradec
Niko R. Kolar l. r.
Predsednik sveta
Občine Mislinja
Dominik Javornik l. r.
