Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/1997 z dne 31. 1. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/1997 z dne 31. 1. 1997

Kazalo

293. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997, stran 415.

Na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), pete alinee prvega odstavka 7. člena in šeste alinee prve točke prvega odstavka 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS št. 9/92, 13/93 in 9/96), minister za zdravstvo predpisuje
P R O G R A M
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1997 opredeljuje naslednje programe:
Program imunoprofilakse za predšolske otroke;
Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente;
Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka;
Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim;
Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;
Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstveni organizaciji ali v zasebni ambulanti, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na Zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki jih imenuje minister za zdravstvo.
Za izvedbo vseh obveznih cepljenj za predšolske otroke, učence, dijake in študente ter za tuberkulinsko testiranje imenuje izvajalce minister za zdravstvo na predlog Inštituta za varovanje zdravja RS oziroma Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja praviloma čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, ki začasno prekinejo cepljenje. Indikacijo za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja postavi Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju: pristojni organ).
Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokumentacijo o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom.
4. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih nabavlja, skrbi za državno kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS.
5. Za imunoprofilakso in tuberkulinsko testiranje se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo.
6. Pri imunoprofilaksi s preparati, ki se dajejo parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.
7. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo in ustrezno strokovno osebje ter mora izpoljnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje.
8. Vodenje evidenc:
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Vsa cepljenja in podatki o trajni kontraindikaciji se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji, razen tega pa tudi v izkaznici o cepljenju ali na drug način.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpoljnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS. Obvezno je vodenje evidenc in poročanje s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Inštitut za varovanje zdravja RS poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
O rezultatih tuberkulinskega testiranja poročajo izvajalci Inštitutu za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik.
O stranskih učinkih po cepljenju je treba nemudoma obvestiti Centralni register za stranske pojave Inštituta za varovanje zdravja RS, Trubarjeva 2, Ljubljana.
9. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov:
Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam,
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu, ki določa, proti katerim nalezljivim boleznim in za katere skupine otrok je cepljenje obvezno in kdaj.
10. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA PREDŠOLSKE OTROKE
1. CEPLJENJE PROTI:
tuberkulozi
davici
tetanusu
oslovskemu kašlju
otroški paralizi
ošpicam
rdečkam
mumpsu
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
tifusu
hemofilusu influence (tip b)
pnevmokoknim infekcijam
gripi
noricam
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1.1. Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z BCG cepivom. Dozo cepiva, ki je različna glede na starost otroka, predpisuje proizvajalec.
1.1.1. Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.
Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.
Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.
Dokaz, da je bil otrok cepljen, je brazgotina na mestu aplikacije cepiva. Cepilno brazgotino se kontrolira 3 do 6 mesecev po cepljenju. Otroci, ki nimajo cepilne brazgotine ali je premer cepilne brazgotine manjši kot 3 mm, se morajo cepiti takoj, če je cepljenje kontraindicirano, pa takoj po prenehanju kontraindikacije.
Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.
1. 2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (Di-Te-Per cepivo).
1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1996 od dopolnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1997, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike do dopolnjenih 5 let starosti, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se 3 doze cepiva v presledku 1 meseca do 3 mesecev.
Otrokom, ki zaradi kontraindikacije ne smejo biti cepljeni s cepivom Di-Te-Per (celično cepivo proti oslovskemu kašlju), se daje 3 doze cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju-acelularno cepivo (Di-Te-Per a).
Otrokom, ki so že stari 5 let, pa do tedaj še niso bili cepljeni proti davici in tetanusu ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju, se daje 2 dozi cepiva proti davici in tetanusu (Td cepivo) v presledku 1 meseca do 3 mesecev.
1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje z Di-Te-Per cepivom (enakim, kot je bilo uporabljeno za bazično cepljenje) je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom DiTe 1 leto od dneva popolnega cepljenja.
Revakcinira se z 1 dozo cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist.
1.3.1.Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 1996 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 1997, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev.
Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi pristojni organ.
Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:
Daje se 3 doze cepiva v presledku najmanj 42 dni.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih doz cepiva, prejmejo samo manjkajoče doze.
Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:
Daje se dve dozi cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju (to je po tretji dozi živega cepiva oziroma drugi dozi mrtvega) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Daje se 1 dozo živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco pa 1 dozo mrtvega cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
1.4. Cepljenje proti ošpicam, rdečkam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, rdečkam in mumpsu.
Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 1996 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno-varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepimo otroke od dopolnjenih 10 mesecev starosti.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.5. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.5.1. Če pristojni organ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.5.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za otroke od dopolnjenih 18 mesecev starosti, ki so bili cepljeni proti ošpicam, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.6. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravi z 1 dozo cepiva po petih letih.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je obvezno za otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih določi pristojni organ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.8. Cepljenje proti hemofilusu influence (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemofilusu influence (tip b).
Indikacijo za cepljenje otrok, starih od dveh mesecev do pet let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi meningitisa, septikemije, epiglotitisa in drugih infekcij povzročenih z Haemophilusom influenzae tip b, postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi s številom doz, ki jih glede na starost otroka, predpiše proizvajalec cepiva.
1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od dveh let, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z eno dozo cepiva.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za otroke, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.
Cepljenje se opravi vsako jesen s številom doz, ki jih predpiše proizvajalec cepiva glede na starost otroka in predhodna cepljenja.
1.11. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje otrok, starejših od devetih mesecev, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z eno dozo cepiva.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje otrok do 10 let starosti se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za:
– novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;
– otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– otroke na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike.
Otroci morajo biti cepljeni po shemi 0,1,6, razen otrok pred začetkom dialize ter otrok s slabšim imunskim odzivom, ki so cepljeni po shemi 0,1,2,6. Otroci pred začetkom dialize ter otroci s slabšim imunskim odzivom prejmejo dvojno dozo cepiva.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni v prvih 12-ih urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvo dozo cepiva na dve različni mesti tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B v prvih 12 urah po rojstvu na način ter v dozi, ki jo predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje je obvezno:
– za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.
Daje se štiri doze cepiva in sicer prvi dve dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21.) Otroci prejmejo hkrati s prvima dozama cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za otroke, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.
Otrok prejme predpisano dozo humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v prvih 8 dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Postekspozicijsko cepljenje je obvezno za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva Di-Te-Per za otroke, mlajše od 5 let ali 2 dozi Di-Te (Td) cepiva za otroke med 5 in 7 let starosti.
Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvo dozo cepiva – na dve različni mesti – tudi humani antitetanusni imunoglobulin.
Poškodovanim otrokom, ki so prejeli 2 dozi cepiva proti tetanusu pred več kot enim letom, in otrokom, ki so bili popolno cepljeni pred več kot 5 leti, se da 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Podatki o obveznikih
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Zavoda Republike Slovenije za statistiko preko območnega Zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema s pomočjo računalniškega programa CEPI 2000.
3.2. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– pred vstopom v vse vrste kolektivov;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu otrok na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM CEPLJENJA ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
mumpsu
rdečkam
davici
tetanusu
otroški paralizi
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
klopnemu meningoencefalitisu
pnevmokoknim infekcijam
gripi
noricam
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali cepljenje proti ošpicam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu.
1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. razred osnovne šole.
Bazično cepljenje proti rdečkam je obvezno za tiste učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. razred osnovne šole in doslej še niso bili cepljeni proti rdečkam.
Otroci, ki so v starosti 12–18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam in mumpsu.
Otroci, ki so v starosti 12–18 mesecev prejeli kombinirano, živo atenuirano cepivo samo proti ošpicam in mumpsu, prejmejo ob sistematskem pregledu za vstop v šolo ali v 1. razredu osnovne šole kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu, lahko sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.
1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije (zbolevanje cepljenih, epidemija ošpic, mumpsa ali rdečk pri otrocih te starosti), ki jih je ugotovil pristojni organ in če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 dozo ustreznega cepiva.
1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu (Td).
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se 1 dozo cepiva.
Revakcinacijo proti davici in tetanusu se opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi. V prvem razredu se lahko opravi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti cepljeni.
Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist.
Revakcinacija–ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se 1 dozo cepiva.
Revakcinacijo proti otroški paralizi se opravi sočasno z revakcinacijo proti davici in tetanusu. V prvem razredu se lahko opravi tudi sočasno s cepljenjem s kombiniranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče doze.
1.4. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje je obvezno za učence obeh spolov, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 7. razred osnovne šole in še niso bili cepljeni. Opravi se lahko sočasno z revakcinacijo proti davici, tetanusu in otroški paralizi.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.5. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.
Daje se 1 dozo cepiva.
Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
1.6. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Daje se 1 doza cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.
Bazično cepljenje se opravi z 1 dozo.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo zlasti za tiste, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni, diabetes itd.
Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva vsako jesen.
1.11. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami, postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B.
Učence nad 10 let starosti, dijake in študente cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena na mililiter cepiva, učence do 10 let starosti pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov površinskega antigena na 0,5 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka;
– študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov pred začetkom dialize ter oseb, ki imajo slabši imunski odziv, katere se cepi z dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice.
Poškodovanec, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju, prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12. Na dve različni mesti prejme istočasno s prvo dozo cepiva tudi seroprofilakso proti hepatitisu B.
Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca pozitiven, prejme poleg 4 doz cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvo dozo cepiva.
Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 1 dozo cepiva proti hepatitisu B.
Za poškodovanca, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >100 I.E., cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B po shemi 0,1,2,12.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v dozi, ki jo predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
2.2.1. Cepljenje proti steklini
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za vse učence, dijake in študente, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21.
Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom ali DiTe (Td) cepivom.
Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni, če ni dokazov o cepljenju ali če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe in sicer za:
– učence, dijake in študente, ki so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 10 leti, ki prejmejo 250 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina;
– učence, dijake in študente, ki niso bili cepljeni ali so nepopolno cepljeni ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), ki prejmejo 500 I.E. humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.
3. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
3.1. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 1997/98 obiskujejo 7. ali 8. razred osnovne šole.
3.2. Tuberkulinsko testiranje je obvezno za študente, ki so v šolskem letu 1997/98 v 1. letu študija.
4. POSEBNE DOLOČBE
4.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob vpisu v prvi razred osnovnega, srednjega, višjega in visokega izobraževanja;
– dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim;
– ob sprejemu dijakov v dijaške domove in druge kolektive;
– ob odhodu na delovišča;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
4.2. Izvajanje cepljenja
Cepljenje dijakov in študentov, ki so pri opravljanju praktičnega dela izpostavljeni okužbi s povzročitelji hepatitisa B in klopnega meningoencefalitisa, opravljajo Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter šolski zdravniki v javnih zavodih. Te ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz. Prioriteto cepljenj in oseb za cepljenje potrdi nacionalni koordinator.
5. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.
Cepljenje proti gripi (drugi odstavek točke 1.10.) se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA ZA LETO 1997
1. CEPLJENJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
davici
otroški paralizi
ošpicam
mumpsu
tifusu
tetanusu
gripi
2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvo dozo cepiva prejme nabornik na pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugo in tretjo dozo pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske v času služenja vojaškega roka.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki utegnejo biti izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Daje se 1 ali 2 dozi cepiva, odvisno od predhodnega cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi praviloma z živim oralnim ali izjemoma z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Za bazično cepljenje se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih doz.
1.4. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam in mumpsu ali monovalentnim cepivom proti ošpicam ali proti mumpsu.
1.4.1. Cepljenje je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni proti ošpicam ali mumpsu.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Daje se 1 dozo ustreznega cepiva.
1.4.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil pristojni organ in, če je od predhodnega cepljenja proti ošpicam ali mumpsu preteklo več kot leto dni.
Daje se 1 dozo ustreznega cepiva.
1.5. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi z cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih ugotovi pristojni organ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
1.6. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali, če ni dokazov o cepljenju. Daje se 3 doze cepiva in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.7. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka.
Daje se 1 dozo cepiva vsako jesen.
2. TUBERKULINSKO TESTIRANJE
Za vojake na služenju vojaškega roka je obvezno tuberkulinsko testiranje.
Tuberkulinsko testiranje mora biti opravljeno najkasneje v enem mesecu po pričetku služenja vojaškega roka.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri zdravniku.
4. FINANCIRANJE
Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto 1997 se financira iz državnega proračuna.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1997
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknemu meningitisu
ošpicam
rdečkam
steklini
tetanusu
tifusu
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe.
1.2. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepi se z 1 dozo cepiva vsako jesen.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, to so osebe, ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih javne prehrane.
Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6-12.
Revakcinacijo se opravlja dokler traja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepi se s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z 1 dozo cepiva.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status.
1.8. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se 1 dozo cepiva.
1.9. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
Cepljenje se opravi s tremi dozami cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
1.10. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te cepivom.
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.
Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.11. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
2. POSEBNE DOLOČBE
2.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob zaposlitvi;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
2.2. Obveznost cepljenja
Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Območni koordinator določi prioriteto za vrsto cepljenj ter oseb za cepljenje.
3. FINANCIRANJE
Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
gripi
klopnemu meningoencefalitisu
ošpicam
pnevmokoknim infekcijam
tifusu
2.CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe.
Ob pojavu epidemije je cepljenje proti davici obvezno za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status.
1.2. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki ga za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo tuberkulozo, kronične bolezni pljuč, kardiovaskularne bolezni, diabetes, nefritis, hipertonijo, aterosklerozo in za ženske v poznih mesecih nosečnosti.
Cepi se z 1 dozo cepiva vsako jesen.
1.3. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s 3 dozami cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.4.1. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti ošpicam in ni dokaza o preboleli bolezni.
1.4.2. Ob pojavu epidemije je cepljenje proti ošpicam obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami in so stare do 35 let, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le eno dozo cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.
Cepljenje se opravi s številom doz glede na predhodni cepilni status.
1.5. Cepljenje proti pnevmokoknim infekcijam
Cepljenje se opravi z ustreznim polivalentnim cepivom proti pnevmokoknim infekcijam.
Indikacijo za cepljenje oseb, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi pnevmokoknih infekcij, postavi zdravnik specialist.
Bazično cepljenje se opravi z 1 dozo.
Revakcinacijo se opravlja z 1 dozo cepiva vsakih 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi pristojni organ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi dozami cepiva po shemi 0,1,6, razen cepljenja bolnikov na hemodializnih oddelkih ter oseb s slabšim imunskim odzivom, ki prejmejo dvojno dozo cepiva po shemi 0,1,2,6.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B in sicer po poškodbi kože ali sluznice.
Poškodovanec, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju, prejme 4 doze cepiva po shemi 0,1,2,12. Na dve različni mesti prejme istočasno s prvo dozo cepiva tudi seroprofilakso proti hepatitisu B.
Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca pozitiven, prejme poleg 4 doz cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvo dozo cepiva.
Poškodovanec, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunološki status izvornega vzorca negativen, prejme 1 dozo cepiva proti hepatitisu B.
Za poškodovanca, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >100 I.E., cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B po shemi 0,1,2,12.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v dozi, ki jo predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Daje se 4 doze cepiva in sicer prvi 2 dozi na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretjo dozo in enaindvajseti dan četrto dozo cepiva (0,0,7,21). Istočasno s prvima dozama cepiva je obvezna tudi seroprofilaksa proti steklini.
Glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini se opravi cepljenje z eno, dvemi ali tremi dozami, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti steklini je obvezna za osebe, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje po shemi 0,0,7,21. Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije, najkasneje pa v osmih dneh po začetku cepljenja proti steklini.
Seroprofilakso proti steklini lahko opravljajo le pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te ali Td cepivom.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali je od cepljenja preteklo več kot 10 let.
Pripravo in izvedbo preekspozicijskega cepljenja organizirajo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
b) Postekspozicijsko cepljenje
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
Postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali niso bile popolno cepljene ali, če ni dokazov o cepljenju ali, če je preteklo več kot 10 let od zadnje doze popolnega cepljenja ali od revakcinacije.
Daje se 3 doze monovalentnega cepiva proti tetanusu ali kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu in sicer 2 dozi v presledku 1 do 3 mesecev, tretjo dozo pa po enem letu.
Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvo dozo cepiva tudi ustrezno dozo humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovanim osebam, ki so prejele 2 dozi cepiva pred več kot 1 letom do 10 let in osebam, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane proti tetanusu znotraj 5 do 10 let, se daje 1 dozo cepiva proti tetanusu brez seroprofilakse.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna v primeru poškodbe, in sicer:
– osebe, ki so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot 10 leti, prejmejo 250 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina;
– osebe, ki niso bile cepljene ali so nepopolno cepljene ali ni dokazov o cepljenju (ni dokumentacije), prejmejo 500 I.E. humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvo dozo cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja:
– ob odhodu na delovišča;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu v razne zavode ali na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno Inštitutu za varovanje zdravja RS.
Za neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (drugi odstavek točke 1.3.) in za neobvezno cepljenje proti gripi (točka 1.2.) je plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije le v primerih, ko so izpoljnjeni pogoji iz navodila, ki ga izda minister za zdravstvo. Praviloma je plačnik teh cepljenj posameznik.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA LETO 1997 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
klopnemu meningoencefalitisu
koleri
meningokoknemu meningitisu
otroški paralizi
rumeni mrzlici
steklini
tetanusu
tifusu
2. KEMOPROFILAKSA PROTI:
malariji
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za odrasle osebe (cepivo proti davici ali Td cepivo).
Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.
Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa.
1.2. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.
Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli. Ti potniki naj bodo po vrnitvi v naslednji zimi ponovno cepljeni.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja z nizkim higienskim nivojem, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti hepatitisu A.
Daje se tri doze cepiva.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom iz površinskega antigena virusa hepatitisa B. Potnike nad 10 let starosti cepimo s cepivom, ki vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva, otroke do 10 let pa s cepivom, ki vsebuje 10 mikrogramov v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v endemska področja ali so zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni okužbi s hepatitisom B, pa še niso bili cepljeni.
Daje se 3 doze cepiva po shemi 0,1,6 ali 4 doze po shemi 0,1,2,12.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je klopni meningoencefalitis endemski, če potniki še niso bili cepljeni ali je od popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 5 let.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.6. Cepljenje proti koleri
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti koleri.
Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo na področja, kjer je zaradi epidemioloških indikacij priporočljivo cepljenje proti koleri.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.7. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali je meningokokni meningitis endemski.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (shodi).
Za bazično cepljenje se daje 1 dozo cepiva, ki vsebuje ustrezne soje.
1.8. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Z mrtvim cepivom proti otroški paralizi morajo biti cepljene osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni in osebe, starejše od 40 let.
Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je otroška paraliza endemska.
Če potniki še niso bili cepljeni ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje 3 doze živega cepiva v presledku najmanj 42 dni ali 2 dozi mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Če so potniki že bili cepljeni ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije preteklo manj kot 10 let, se daje 1 dozo cepiva.
1.9. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;
– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Daje se 1 dozo cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
Cepljenje proti rumeni mrzlici izvajata le Inštitut za varovanje zdravja RS in Zavod za zdravstveno varstvo Koper.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na dozo.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je steklina endemska, pa še niso bili cepljeni proti steklini ali je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 3 leta, zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost ugriza ali poškodbe stekle živali.
Daje se 3 doze cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
1.11. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z Ana-Te ali Td cepivom.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnje doze popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če je potovanje rizično glede na možnost poškodbe (alpinizem, treking).
Cepimo z ustreznim številom doz, odvisno od cepilnega statusa.
1.12. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v dežele s slabim higienskih režimom.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca cepiva.
2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI
Daje se ustrezna doza izbranega antimalarika, odvisno od namena in cilja potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za vse osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je malarija.
Kemoprofilakso proti malariji izvajajo ambulante za potnike v mednarodnem prometu pri območnih Zavodih za zdravstveno varstvo in Inštitutu za varovanje zdravja RS.
3. FINANCIRANJE
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki.
PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 1997
KEMOPROFILAKSA PROTI:
koleri
tuberkulozi
škrlatinki
gnojnemu meningitisu
gripi
1.1 Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne doze antibiotika.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
1.2. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi
Daje se ustrezne doze zdravil 6 mesecev.
Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:
– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;
– za HIV pozitivne osebe;
– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza);
– za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni;
– za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci).
1.3. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
– za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico;
– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.4. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina.
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za osebe, ki živijo v tesnem kontaktu v istem prostoru z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji s pristojnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.4.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina:
– odraslim 2 dni;
– otrokom 2 dni.
1.4.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina:
– odraslim 4 dni;
– otrokom 4 dni.
1.5. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne doze amantadina, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilakso dajemo v času epidemije gripe za zaščito:
– oseb, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
– oseb, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;
– oseb z slabšim imunskim odzivom;
– oseb, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele in niso bile cepljene.
2. POSEBNE DOLOČBE
Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi, odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo.
Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo pristojni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini.
3. FINANCIRANJE
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
KOORDINATORJI CEPLJENJA
NACIONALNI KOORDINATOR:
mag. Alenka Kraigher, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:
mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Mirjana Stantič-Pavlinič, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Karel Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem
SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA CEPLJENJA IN TUBERKULINSKEGA TESTIRANJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE
Celje
Brežice
Marko Lipovšek                 zasebna otroška ambulanta
Zlatka Zupančič                šolski dispanzer
Celje
Jelena Benčina-Stepišnik       otroški dispanzer
Mojca Kosi-Jereb               otroški dispanzer
Jelena Zupanec                 otroški dispanzer
Frida Pečnik-Rojnik            otroški dispanzer
Marija Planinšek-Bojovič       otroški dispanzer
Zora Brumen-Bratanič           šolski dispanzer
Marija Žabkar-Rančigaj         šolski dispanzer
Ksenja Goste                   šolski dispanzer
Vojnik
Jana Govc-Eržen                otroški in šolski dispanzer
Štore
Erika Pouh-Jesenšek            otroški in šolski dispanzer
Laško
Nada Dogša                     otroški in šolski dispanzer
Rimske Toplice
Mateja Belej                   otroški in šolski dispanzer
Radeče
Zdenko Uranič                  otroški in šolski dispanzer
Mozirje
Karmen First                   zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Gornji grad
France Urlep                   otroški in šolski dispanzer
Ljubno
Maja Natek                     otroški in šolski dispanzer
Luče
Anton Žuntar                   zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Nazarje
Ida Kramar-Pustoslemšek        otroški in šolski dispanzer
Sevnica-Krmelj
Irena Kolman                   otroški in šolski dispanzer
Danica Grobolšek               otroški in šolski dispanzer
Slovenske Konjice
Anita Jagrič-Friškovec         otroški in šolski dispanzer
Irena Klančnik-Unuk            zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Loče
Božidar Pahljina               zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Vitanje
Bojan Ribič                    otroški in šolski dispanzer
Šentjur
Terezija Prebil                zasebna otroška ambulanta
Draga Kovač                    zasebna šolska ambulanta
Planina
Janez Šmid                     otroški in šolski dispanzer
Šmarje
Danica Knapič                  otroški dispanzer
Anica Smole                    šolski dispanzer
Rogaška Slatina
Matej Slivnik                  otroški in šolski dispanzer
Rogatec
Anica Lončar                   otroški in šolski dispanzer
Podčetrtek
Bojana Gobec                   otroški in šolski dispanzer
Bistrica ob Sotli
Franc Božiček                  otroški in šolski dispanzer
Kozje
Brankica Bilič                 otroški in šolski dispanzer
Velenje
Nada Jonko                     otroški in šolski dispanzer
Margareta Seher                otroški in šolski dispanzer
Marija Vidovič                 otroški in šolski dispanzer
Šoštanj
Drago Kunej                    otroški in šolski dispanzer
Jožica Vetrih-Lovrenc          otroški in šolski dispanzer
Šmartno ob Paki
Jovan Stupar                   otroški in šolski dispanzer
Žalec
Eva Dolničar                   otroški dispanzer
Silva Ručigaj                  šolski dispanzer
Polzela
Vlasta Matjaž                  otroški in šolski dispanzer
Prebold
Eva Dolničar                   otroški dispanzer
Vlasta Matjaž                  šolski dispanzer
Liboje
Eva Dolničar                   otroški dispanzer
Silva Ručigaj                  šolski dispanzer
Vransko
Eva Dolničar                   otroški dispanzer
Ljuba Centrih-Četina           šolski dispanzer
Nova Gorica
Ajdovščina
Katja Šoštarič-Likar           otroški dispanzer
Vlasta Iljič-Brecelj           šolski dispanzer
Vipava
Bogomila Puc-Vidrih            šolski dispanzer
Nova Gorica
Natalija Šeber-Pajovič         otroški dispanzer
Nada Gortnar-Gorjan            otroški dispanzer
Tone Gortnar                   šolski dispanzer
Valter Boltar                  šolski dispanzer
Nevenka Harej                  šolski dispanzer
Šempeter
Ana Marija Tušar               otroški dispanzer
Jadranka Ljubetič              šolski dispanzer
Miren
Lilijana Besednjak-Kocijančič  otroški dispanzer
Dobrovo
Lilijana Besednjak-Kocijančič  otroška posvetovalnica
Dornberk
Lilijana Besednjak-Kocijančič  otroška posvetovalnica
Branik
Lilijana Besednjak-Kocijančič  otroška posvetovalnica
Kanal
Nada Merljak                   otroška posvetovalnica
Tolmin
Marjetka Žefran-Drole          otroški dispanzer
Breda Miklavič                 šolski dispanzer
Koper
Koper
Marta Semič-Maršič             otroški dispanzer
Nada Rončevič                  otroški dispanzer
Lučka Rupert-Sajinčič          otroški dispanzer
Orhideja Dimc                  otroški dispanzer
Metka Mezeg-Bem                otroški dispanzer
Jasna Jenko                    šolski dispanzer
Ružica Koterle                 šolski dispanzer
Melanija Kocjan                šolski dispanzer
Irena Koradin-Primožič         šolski dispanzer
Izola
Doroteja Krošnjar              otroški dispanzer
Lejla Hercegovac               šolski dispanzer
Milena Oblak-Juh               šolski dispanzer
Piran
Zvezdana Rostan                zasebni otroški dispanzer
Livija Sabadin                 zasebni otroški dispanzer
Natalija Čermelj               šolski dispanzer
Vesna Danev-Lazar              zasebni šolski dispanzer
Ilirska Bistrica
Ivica Smajla                   otroški dispanzer
Ivan Kauzlarič                 otroški in šolski dispanzer
Postojna
Barbara Rijavec-Primc          otroški dispanzer
Silvana Šajn-Žnidaršič         otroški dispanzer
Barbara Krajnik-Valentič       šolski dispanzer
Mirjam Grmek                   otroški in šolski dispanzer
Sežana
Franc Tozon                    otroški dispanzer
Vlasta Počkaj                  otroški dispanzer
Miran Fakin                    otroški dispanzer
Ivan Masič                     otroški dispanzer
Sergej Tibljaš                 otroški dispanzer
Jožica Mugoša                  šolski dispanzer
Breda Prunk-Franetič           šolski dispanzer
Kranj
Jesenice
Jelka Brudar                   otroški dispanzer
Tatjana Veber                  otroški dispanzer
Milena Pogačnik                šolski dispanzer
Jelena Šolar                   šolski dispanzer
Kranj
Neda Gizdavčič                 otroški dispanzer
Marlena Belehar                otroški dispanzer
Alenka Ješe                    otroški dispanzer
Dušan Golob                    otroški dispanzer
Aleš Paternoster               zasebna otroška ambulanta
Katka Kordeš-Pešak             šolski dispanzer
Radovljica
Lucija Baumgartner             otroški dispanzer
Marija Poženel                 šolski dispanzer
Bled
Albina Ulčar-Aljeski           otroški in šolski dispanzer
Bohinjska Bistrica
Jaka Bahun                     otroški in šolski dispanzer
Škofja loka
Štefka Križnar                 otroški dispanzer
Alenka Pokorn                  šolski dispanzer
Gorenja vas
Anda Perdan                    otroški in šolski dispanzer
Železniki
Vera Šarf                      otroški dispanzer
Špela Peternelj                šolski dispanzer
Žiri
Vera Šarf                      otroški in šolski dispanzer
Tržič
Hermina Krese-Dolinar          otroški dispanzer
Majda Cergolj                  šolski dispanzer
Ljubljana
Cerknica
Metka Kavčič-Obreza            otroški in šolski dispanzer
Gregor Caserman                otroški in šolski dispanzer
Domžale
Janez Grošelj                  otroški dispanzer
Branka Suvorov-Železnik        otroški in šolski dispanzer
Aleksander Tršinar             otroški dispanzer
Irena Pretnar                  otroški dispanzer
Mira Ažman                     šolski dispanzer
Snežna Cerar-Mazi              šolski dispanzer
Marko Pipp                     šolski dispanzer
Mirjam Pogačar                 šolski dispanzer
Alenka Goršek                  zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Grosuplje
Mojca Kos                      otroški dispanzer
Mojca Štepec                   šolski dispanzer
Štefka Zaviršek                otroški in šolski dispanzer
Magda Urbančič                 otroški in šolski dispanzer
Hrastnik
Breda Urbanc- Zorčič           otroški dispanzer
Janja Stošicky                 šolski dispanzer
Idrija
Neda Krapš-Petek               otroški dispanzer
Majda Troha                    šolski dispanzer
Kamnik
Vladimir Breznik               otroški dispanzer
Slavko Novak                   otroški in šolski dispanzer
Martina Bernot                 otroški in šolski dispanzer
Dušan Stare                    šolski dispanzer
Terezija Ftičar                šolski dispanzer
Vlasta Kunaver                 šolski dispanzer
Kočevje
Vida Škrabar-Amon              otroški dispanzer
Bojan Štefančič                otroški in šolski dispanzer
Nives Prelesnik                otroški in šolski dispanzer
Lidija Odorčič                 zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Litija
Marija Kralj-Jančar            otroški dispanzer
Majda Samastur                 otroški dispanzer
Milojka Juteršek               otroški in šolski dispanzer
Marija Sikošek                 otroški in šolski dispanzer
Ljubljana Bežigrad
Simona Gradišek                otroški dispanzer
Marija Klugler-Bricelj         otroški dispanzer
Alenka Ramovš-Skledar          otroški dispanzer
Ksenija Jelenc                 otroški dispanzer
Dolores Pečar-Brinovec         otroški dispanzer
Tanja Tratnik                  otroški dispanzer
Majda Klinar                   šolski dispanzer
Andreja Kumer-Lakner           šolski dispanzer
Šarlota Starc                  šolski dispanzer
Irena Kržišnik                 šolski dispanzer
Alenka Žagar-Slana             šolski dispanzer
Marjeta Oblak-Žun              šolski dispanzer
Nuška Gvid                     šolski dispanzer
Ljubljana Center
Metka Potokar-Krajnik          otroški dispanzer
Zdenka Golouh                  otroški dispanzer
Matej Kunaver                  otroški dispanzer
Angela Turk                    otroški dispanzer
Marjeta Hribar                 šolski dispanzer
Marjeta Homan                  šolski dispanzer
Tatjana Grmek                  šolski dispanzer
Darja Rus                      šolski dispanzer
Mojca Pisanski                 šolski dispanzer
Danijela Zabukovec             šolski dispanzer
Cvetka Dragoš-Jančar           zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Moste
Marija Čamernik                otroški dispanzer
Marija Igerc                   otroški dispanzer
Aleksandra Plut                otroški dispanzer
Bojana Pavlica                 otroški dispanzer
Cvetka Golmajer                otroški dispanzer
Srečko Šuštar                  otroški dispanzer
Marija Jamnik -Vukovič         otroški dispanzer
Olga Vrbovšek                  šolski dispanzer
Vlasta Premru-Pacek            šolski dispanzer
Breda Špoler                   šolski dispanzer
Irena Gorišek                  šolski dispanzer
Zvonimira Grošelj              šolski dispanzer
Milena Regvat-Rubida           šolski dispanzer
Vida Kovačič-Dmitrovič         šolski dispanzer
Ljubljana Šiška
Nevenka Bele-Isak              otroški dispanzer
Nada Saje-Hribar               otroški dispanzer
Olga Turk                      otroški dispanzer
Ida Dovžan                     otroški dispanzer
Anka Sedej                     otroški dispanzer
Ana Zidar                      otroški dispanzer
Marija Kržišnik-Logar          otroški dispanzer
Šalehar Marjana                šolski dispanzer
Alenka Šilar-Štular            šolski dispanzer
Janusz Klim                    šolski dispanzer
Vida Šuštaršič-Bregar          šolski dispanzer
Velena Visenjak-Starman        šolski dispanzer
Vesna Markič-Dekleva           šolski dispanzer
Aleksandra Škulj               šolski dispanzer
Janja Schweiger -Nemanič       šolski dispanzer
Barbara Lobe                   šolski dispanzer
Vesna Plevnik-Vodušek          zasebna otroška ambulanta
Darja Mikec                    zasebna otroška ambulanta
Vič
Majda Hočevar-Acceto           otroški dispanzer
Tatjana Skitek-Martelanc       otroški dispanzer
Jožica Selan                   otroški dispanzer
Nada Poredoš                   otroški dispanzer
Marija-Ana Aleš                otroški dispanzer
Sonja Lobnik                   otroški dispanzer
Metka Marolt                   otroški dispanzer
Tončka Tratar                  otroški dispanzer
Alenka Rosina                  šolski dispanzer
Živa Grgič-Koritnik            šolski dispanzer
Sonja Čadež                    šolski dispanzer
Barbara Weibl                  šolski dispanzer
Marjeta Rendla-Koltaj          šolski dispanzer
Jerca Kurent                   šolski dispanzer
Helena Andrenšek               šolski dispanzer
Borut Banič                    zasebna otroška ambulanta
Meta Perme-Finžgar             zasebna otroška ambulanta
Ajda Cimperman                 zasebna otroška ambulanta
Logatec
Jasna Čuk-Rupnik               otroški in šolski dispanzer
Ribnica
Anica Marolt                   otroški dispanzer
Peter Rus                      otroški in šolski dispanzer
Justina Lušin                  šolski dispanzer
Irena Češarek                  otroški in šolski dispanzer
Trbovlje
Tomaž Vahtar                   otroški in šolski dispanzer
Marjeta Opresnik-Pešec         šolski dispanzer
Alja Bojovič                   otroški in šolski dispanzer
Lučka Molka                    otroški in šolski dispanzer
Vrhnika
Marija Popit-Stanovnik         otroški dispanzer
Andreja Zupan                  šolski dispanzer
Helena Rožmanc-Drašler         šolski dispanzer
Dušan Mihelčič                 otroški in šolski dispanzer
Zagorje
Metoda Drnovšek                otroški in šolski dispanzer
Alenka Rus                     otroški dispanzer
Marija Kerin-Grošelj           zasebna otroška in šolska
                               ambulanta
Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani
Marija Murko-Bencik            študentski dispanzer
Terezija Oven                  študentski dispanzer
Jelka Maren                    študentski dispanzer
Mateja Škerjanec               študentski dispanzer
Irena Simčič-Mrhar             študentski dispanzer
Maribor
Slovenska Bistrica
Zorko Višnja                   otroški dispanzer
Kodelič Breda                  otroški dispanzer
Lešnik-Hren Jožica             šolski dispanzer
Brkljačič Jasna                šolski dispanzer
Lenart
Šuput Peter                    otroški dispanzer
Žiberna Marija                 šolski dispanzer
Ptuj
Klinkon Svetlana               otroški dispanzer
Udovič Jože                    šolski dispanzer
Šolman Erik                    zasebna otroška ambulanta
Šolman Jadranka                zasebna šolska ambulanta
Ormož
Vouk Boris                     otroški dispanzer
Vičar Zlatka                   šolski dispanzer
Maribor
Korbar Marjeta                 otroški in šolski dispanzer
Murska Sobota
Murska Sobota
Blaga Dalič                    otroški dispanzer
Tanja Horvat                   šolski dispanzer
Ildiko Šarnai                  zasebna otroška ambulanta
Alojz Strupi                   zasebna otroška ambulanta
Beltinci
Amalija Mettler                zasebna otroška ambulanta
Gornja Radgona
Korošec Anka                   otroški in šolski dispanzer
Ljutomer
Raspor Vesna                   otroški dispanzer
Šumak Jože                     šolski dispanzer
Lendava
Antun Lisjak                   otroški dispanzer
Olga Požgaj-Horvat             šolski dispanzer
Fodor Gustav                   zasebna otroška ambulanta
Novo mesto
Črnomelj
Ivanka Štefanič                otroški dispanzer
Mojca Tomc-Jurman              šolski dispanzer
Vinica
Ivanka Štefanič                otroška in šolska posvetovalnica
Semič
Marija Plut                    otroška in šolska posvetovalnica
Krško
Domagoj Puževski               otroški dispanzer
Marjana Volarič                otroški dispanzer
Dragoslava Odobaša             šolski dispanzer
Kostanjevica
Janja Roškar                   šolski dispanzer
Senovo
Janja Roškar                   šolski dispanzer
Metlika
Radojka Ivoševič               otroški in šolski dispanzer
Novo mesto
Alenka Posega                  otroški dispanzer
Alenka Schweiger               otroški dispanzer
Helena Rihar                   otroški dispanzer
Jolanda Pavec-Repše            otroški dispanzer
Gabrijela Humar                šolski dispanzer
Maruša Levstik-Plut            šolski dispanzer
Majda Stojanovič               šolski dispanzer
Dragica Živkovič-Dular         šolski dispanzer
Lea Jerman-Gorišek             šolski dispanzer
Straža
Franc Kokalj                   otroški in šolski dispanzer
Šentjernej
Ivan Baburič                   otroški in šolski dispanzer
Žužemberk
Božena Kocutar                 otroški dispanzer
Zdenka Ropret                  šolski dispanzer
Trebnje
Andreja Humar-Žgank            otroški diispanzer
Darinka Strmole                šolski dispanzer
Ravne
Ravne
Majda Gruden-Večko             otroški dispanzer
Marija Vodnjov                 šolski dispanzer
Miroslava Cajnkar-Kac          šolski dispanzer
Prevalje
Rozalija Mirnik-Štrucl         otroški in šolski dispanzer
Dravograd
Nadica Hleb                    otroški in šolski dispanzer
Radlje
Mihaela Prassnic               otroški dispanzer
Metka Horvat                   otroški in šolski dispanzer
Ivica Podrzavnik               šolski dispanzer
Vuzenica
Irena Kržan                    otroški in šolski dispanzer
Slovenj Gradec
Milena Lasbaher                otroški dispanzer
Marija Areh                    šolski dispanzer
Mislinja
Tilka Prevolnik                otroški in šolski dispanzer
Št. 503-7/96
Ljubljana, dne 19. decembra 1996.
dr. Božidar Voljč l. r.
Minister
za zdravstvo

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti