Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pristojnosti, začetem z zahtevo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, na seji dne 9. januarja 1997

Za odločitev o zahtevi D. M. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 758 in 759, k.o. C. je pristojna Upravna enota Murska Sobota.

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je zahtevalo rešitev spora o pristojnosti med njim in Občino Murska Sobota oziroma sedaj Upravno enoto Murska Sobota (3. člen zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, Uradni list RS, št. 29/95) za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo. Upravni organ, tedaj Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Murska Sobota, je s sklepom št. 362-36/93-4 z dne 10. 5. 1994 zadevo odstopil sodišču z utemeljitvijo, da se predlagatelj v zahtevi sklicuje na špekulativnost prodajne pogodbe, na podlagi katere naj bi bile podržavljene sporne nepremičnine in je zato podana pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti pa meni, je za odločitev v zadevi pristojen upravni organ, zato je z vlogo št. N 45/94-4 z dne 27. 9. 1996 predlagalo ustavnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti. Sodišče meni, da predlagatelj v zahtevi za denacionalizacijo navaja, da je do podržavljenja prišlo brez pravnega naslova. Omenjena prodajna pogodba naj bi bila za odločitev o pristojnosti brezpredmetna, saj v času sklenitve te pogodbe nepremičnine niso bile več v lasti denacionalizacijske upravičenke.
2. Ustavno sodišče je na podlagi 160. člena ustave ter osme alinee prvega odstavka 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča v sporih o pristojnosti med sodišči in upravnimi organi. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZUstS ustavno sodišče o pristojnosti odloči v primeru, ko več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi in ko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, meni, da zanjo ni pristojen.

3. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93 in 24/95 – odl. US – v nadaljevanju: ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov, določenih v 3. in 4. členu ZDen, ali če je bilo podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen ZDen), so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen).
4. Predlagateljica je zahtevala denacionalizacijo določenih nepremičnin (hiša, zemljišča) na območju M. S., ki so bile podržavljene njeni stari materi. V zahtevi navaja, da so bile navedene nepremičnine obremenjene s hipoteko in da so z odlokom okupacijskih oblasti leta 1944 prešle v last P. b. d.d. Po koncu vojne pa si je upravičenkine nepremičnine prisvojil D. z. S. kot likvidator P. b. d.d. Na ta način naj bi nepremičnine v državno last prešle brez pravnega naslova, saj bi bilo potrebno navedeni odlok okupacijskih oblasti šteti za ničen. Po prisvojitvi spornih nepremičnin pa je D. z. S. sklenil prodajno pogodbo, po mnenju predlagateljice iz špekulativnih razlogov, na podlagi katere so te nepremičnine prešle v last drugih fizičnih oseb kot kupcev.
5. Iz navedb predlagateljice je razvidno, da se omenjena prodajna pogodba ne nanaša na podržavljenje spornih nepremičnin, pač pa na razpolaganje s temi nepremičninami po tem, ko so že bile podržavljene. Ni torej na podlagi te prodajne pogodbe upravičenka izgubila lastninske pravice, kot tudi ni na podlagi te pogodbe premoženje prešlo v državno last. Zato ne gre za položaj, ki ustreza 5. členu ZDen, ki pod določenimi pogoji omogoča denacionalizacijo premoženja, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla.
6. Za določitev pristojnosti je zato odločilno sklicevanje predlagateljice na okoliščino, da so sporne nepremičnine v last države (v upravo D. z.) prešle brez pravnega naslova. Zato je zatrjevani temelj denacionalizacijskega zahtevka v 4. členu ZDen, ki omogoča denacionalizacijo premoženja, ki je bilo neodplačno podržavljeno z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova. Pri tem je za odločitev o pristojnosti brezpredmetno, ali je predlagateljičina trditev tudi utemeljena. V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZDen je zato za odločitev o zahtevi za denacionalizacijo pristojen upravni organ – Upravna enota Murska Sobota.
7. Iz spisa je razvidno, da je bila popolna zahteva za denacionalizacijo vložena že 2. 6. 1993. Tri in pol leta je trajalo, da je prišlo do odločitve o pristojnosti za reševanje zadeve. Ustavno sodišče ugotavlja, da gre še za en primer očitno prepočasnega postopanja v denacionalizacijskih zadevah. Na prepočasno postopanje v teh zadevah in na kršenje roka iz prvega odstavka 58. člena ZDen je ustavno sodišče že nekajkrat opozorilo (na primer v zadevah U-II-119/96 z dne 6. 6. 1996 in U-II-351/96 z dne 5. 12. 1996).

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.