Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe HIT, Hoteli, Igralnice, Turizem, d.o.o., Nova Gorica, na seji dne 9. januarja 1997
o d l o č i l o:
Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah Občine Kranjska Gora (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/96) ni v neskladju z zakonom.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik navaja, da je dne 12. 9. 1996 že vložil pobudo za oceno ustavnosti 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70, 7/72 in Uradni list RS, št. 16/91 – v nadaljevanju: ZKT). Na podlagi navedene določbe je Občina Kranjska Gora sprejela odlok o komunalnih taksah (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/95 – v nadaljevanju: odlok). Z odlokom o spremembi odloka o komunalnih taksah (v nadaljevanju: odlok o spremembi), pa je uvedla komunalne takse za elektronske igralne avtomate in igralne mize v igralnicah. Razlog za uvedbo naj bi bila ugotovitev, da igralnice še ne bodo pričele s plačevanjem koncesijske dajatve, katere 48% bo, skladno z zakonom o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95 – v nadaljevanju: ZIS), pripadlo lokalnim skupnostim. S tem da je občina z odlokom o spremembi uvedla novo kategorijo komunalnih taks, naj bi si že odmerila pričakovano koncesijsko dajatev. Pobudnik meni, da predpisovanje koncesijske dajatve ni v pristojnosti občine, kakor tudi ne spreminjanje koncesijske dajatve v taksno obveznost. Odlok o spremembi naj bi bil iz navedenih razlogov, in pa ker temelji tudi na pravno spornem 4. členu ZKT, nezakonit. Zato predlaga, da se ob razveljavitvi določbe ZKT razveljavi tudi odlok o spremembi.
2. Občina Kranjska Gora je v odgovoru navedla, da je odlok in odlok o spremembi sprejela na podlagi ZKT, ki v tretji točki prvega odstavka 4. člena določa, da smejo občinske skupščine predpisovati komunalne takse za igralna sredstva v javnih lokalih. Javni lokali pa so med drugim tudi igralnice. V skladu z odlokom je pobudniku tudi izdala odločbo o plačilu komunalne takse in ne o plačilu koncesijske dajatve za uporabo igralnih sredstev. Stališče občine je, da ni nobene zakonske ovire za odmero komunalne takse od igralnih avtomatov v igralnicah, saj se koncesijska dajatev in komunalna taksa med seboj ne izključujeta.
B)
3. Glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS), je ustavno sodišče pobudo sprejelo in takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti 4. člena ZKT z odločbo št. U-I- 299/96 z dne 12. 12. 1996, kot očitno neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je ZKT sistemski zakon, s katerim je država v skladu s 147. členom ustave, po katerem z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve, predvidela komunalne takse kot fiskalni prihodek. Za uvedbo in določitev višine komunalnih taks je država pooblastila lokalne skupnosti, pri tem pa je začrtala okvir, v mejah katerega lokalne skupnosti vodijo svojo fiskalno politiko, kar je v skladu z že navedenim 147. členom ustave, po katerem lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon. Ker se posamezni subjekti oziroma objekti obdavčevanja med seboj ne izključujejo, so v okviru enotnega davčnega sistema lahko večkratno obdavčeni z različnimi davščinami, še zlasti, kadar obdavčujeta dve davčni oblasti različnega ranga. Tako samo dejstvo, da je bil sprejet ZIS, ki ureja sistem prirejanja iger na srečo in ki je za posebne igre na srečo, ki se smejo prirejati le v igralnicah, predpisal obveznost plačila koncesijske dajatve, katere 48% je prihodek lokalne skupnosti, ne pomeni razveljavitve tretje točke prvega odstavka 4. člena ZKT. Skladno z navedeno določbo ZKT smejo občinske skupščine (sedaj občinski ali mestni sveti), predpisovati komunalne takse za igralna sredstva v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard, igralne karte in podobno). Vrsta in način obdavčitve pa sta odvisna od ciljev ekonomske in fiskalne politike.
5. V odloku navedena opredelitev taksnega predmeta kot igralnega sredstva, ki ni predmet ZIS, je glede na opredelitev po ZKT pomenila zoženje predmeta obdavčitve, kar je bila legitimna odločitev lokalne skupnosti. Z odlokom o spremembi je bilo to zoženje predmeta obdavčitve odpravljeno. To je posledično pomenilo uvedbo komunalne takse tudi za tiste igralne avtomate, ki so predmet obdavčitve po ZIS.
6. Sam ZKT veže dopustnost predpisovanja komunalnih taks na izrecno določene predmete in storitve ter na samo dejstvo njihove uporabe. Pri tem ne dela razlik med posameznimi igralnimi sredstvi, kakor tudi ne dela razlik glede pravnega statusa ali glede predmeta poslovanja zavezanca. Edina konstitutivna okoliščina, ki jo ZKT določa za uvedbo in plačevanje komunalnih taks od igralnih sredstev, je, da so v javnih lokalih. Nesporno je, da igralnice so javni lokali. Podobno je ustavno sodišče odločilo že z odločbo št. U-I-328/94 (OdlUS, IV/115). Navsezadnje pa izpodbijani odlok o spremembi predmet obdavčitve sedaj opredeljuje enako kot ZKT.
7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.
Št. U-I-357/96-6
Ljubljana, dne 9. januarja 1997.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.