Na podlagi drugega odstavka 39. člena in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 16. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95) je Občinski svet občine Tržič na nadaljevanju 18. redne seje dne 18. 12. 1996 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Tržič in v skladu s srednjeročnim družbenim planom Občine Tržič sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za širše zavarovano območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije pod številko naloge 1717.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafične prikaze, ki določajo mejo območja urejanja na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000, razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in 1:1000,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– mejo območja urejanja,
– funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
4. člen
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega del k. o. Tržič, in sicer širše zavarovano območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
-------------------------------------------------------------------------------
Naziv Oznaka Število in tip Območja predvidenih
območja območja ureditvenih prostorskih
urejanja urejanja enot v območju izvedbenih načrtov
urejanja
-------------------------------------------------------------------------------
Tržič – Fabrka 29S3/2 e
Tržič – Ravne 29S4/2 bs, e
Tržič 29S4/3 e
Tržič – Golob 29S4/4 d
Tržič – Cimper 29S7 ZN
Tržič – Na Blekah 29S8 bs, e, p
Tržič – Polana 29S9 bs, p, p
Tržič – Za krtom 29S10/1 bs, bs, e,
Tržič – Kovar 29S10/2 e, g
Tržič – Dekliški dom 29S11/1 bs
Tržič 29S11/2 bs
Tržič – Balos 29S11/3 bs
Tržič – Virje 29S12/1 bs, e, e
Tržič – Hofnarca 29S12/2 e
Tržič – Šola 29C1 x, p, g
Tržič – Zdravstveni dom 29C2 x
Tržič – Cankarjeva 29C3 t, x, x, x, x, p, p, p, g, i
Tržič – Pokopališče 29I1
Tržič – Na spodnji poli 29P1 d
Tržič – Kajtan 29P2 d
Tržič – BPT 29P3 d
Tržič – smučišče / Hraste 29R1/2 p
Tržič – hokejsko igrišče 29R2 p
Tržič – Za farovžem 29W1/2 e
-------------------------------------------------------------------------------
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne ureja območje obvoznice Tržiča (lokacijski načrt za obvoznico Tržiča, Uradni list RS, št. 5/91) in območje kulturnega centra v starem mestnem jedru (ureditveni načrt kulturnega centra v starem mestnem jedru, Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/88).
Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA
1.1 Namembnosti območij in površin
a) Območja urejanja, namenjena poselitvi
7. člen
V območjih za centralne dejavnosti (C) so dopustne naslednje dejavnosti:
– terciarne in kvartarne dejavnosti,
– stanovanja,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 120 m2.
V območjih za stanovanja (S) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: trgovina, gostinstvo in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice,
– kvartarne dejavnosti.
V ureditvenih enotah stanovanjski bloki in stolpiči (bs) so v nadstropjih dopustna le stanovanja in kvartarne dejavnosti, ki se opravljajo kot osebno delo.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustne naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– poslovni prostori,
– trgovina za občasno oskrbo,
– storitvene dejavnosti,
– šport in rekreacija.
V območjih za infrastrukturo (I) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija.
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustne počitniške hiše in stanovanja.
V ureditvenih enotah mestne zelene površine (p) so dopustne hortikulturne ureditve, postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne namene in postavitve protihrupnih ovir.
b) Površine, ki niso namenjene poselitvi
8. člen
Na kmetijskih zemljiščih (K) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacija in ribolov.
Na gozdnih površinah (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija in ribolov.
Na zazidanih stavbnih zemljiščih (z) so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja in kmetije,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so: gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 500 m2.
1.2 Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,
– dopustne dopolnilne gradnje,
– dopustne gradnje pomožnih objektov na stavbnih zemljiščih in gradnje pomožnih objektov za potrebe kmetijstva izven stavbnih zemljišč,
– dopustne spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, spremembe namembnosti garaž v ureditvenih enotah bs niso dopustne,
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije, novogradnje ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– dopustne postavitve začasnih objektov za prireditve, v ureditveni enoti strnjena obulična zazidava – trg (t) postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno,
– dopustne ureditve javnih površin,
– dopustne ureditve obstoječih pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– dopustni manjši peskokopi in gramoznice za potrebe domačinov, objektov in naprav v območju Občine Tržič
– dopustno pridobivanje rečnih agregatov:
– kot čiščenje urejenih (reguliranih) vodotokov,
– kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za varovanje pred hudourniki in pred zasipavanjem kmetijskih površin, na podlagi strokovnih usmeritev podjetja za urejanje hudournikov,
– kot čiščenje rečnih strug na podlagi strokovnih usmeritev uprave za varstvo narave.
V varovalnih gozdovih (Gv) niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselja ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, ribolova in varstva voda.
1.3 Varstvo okolja
10. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
1.4 Rezervati in varstvena območja
11. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v območjih, ki so trajno namenjena kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč), v varstvenih območjih rezervoarjev in črpališč ter voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 9., 43., 44. in 45. členu tega odloka.
1.5 Območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
12. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja in naprav.
Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditvami ugotavlja upravni organ na podlagi programske zasnove ali osnutka prostorskega izvedbenega načrta.
2. POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
2.1 Urbanistično oblikovanje
13. člen
Regulacijska linija določa mejo med površinami v javni in v zasebni rabi. Posegi preko regulacijske linije, ki niso namenjeni urejanju prometa in mestnih odprtih prostorov, niso dopustni.
Gradbena linija določa črto, na katero mora biti postavljen objekt z eno stranico/fasado. Širitve objekta preko gradbene linije niso dopustne.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, dele naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
14. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit mesta oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe mesta oziroma zaselka in da ne zakrivajo pogledov na staro mestno jedro.
15. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
16. člen
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.
Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini objektov naravne dediščine.
2.2 Arhitekturno oblikovanje
17. člen
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
18. člen
Dostope v objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je treba urediti za funkcionalno ovirane ljudi.
19. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, rjave ali rdeče barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, vilah, proizvodnih halah in na delavnicah. Pločevinasta kritina – razen bakrene – mora biti barvana. Prosojna barvasta valovita kritina ni dopustna.
20. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
21. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
22. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
23. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oblikovane.
24. člen
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvorijo ožine in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
25. člen
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo segati čez sleme strehe. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati ob robu pločnika. Stopnice ne smejo segati na pločnik.
2.4 Pogoji za oblikovanje v tipih ureditvenih enot
26. člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti ter objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti
– višina: največ VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom.
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°.
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Največja dopustna višina ograj je 1,20 m. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Določbe za ureditveno enoto enodružinska zazidava (e) veljajo tudi za gradnjo na zazidanih stavbnih zemljiščih izven naselij (z), razen za cerkev sv. Jožefa.
27. člen
V ureditveni enoti stanovanjski bloki in stolpiči (bs) za oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev velja:
– dozidave stolpičev morajo biti izvedene enotno za ves objekt,
– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);
– nadzidava v primeru sanacije strehe mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče);
– oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote,
– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.
Garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšujejo javne zelene površine; izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha zasajena s travo ali utrjena s pohodnim tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč.
28. člen
V ureditevni enoti delavnice in proizvodni objekti (d) za oblikovanje delavnic in proizvodnih objektov velja:
– višina nadomestnih ali dopolnilnih gradenj sme biti taka, da gradnje niso vidno izpostavljene in da ne tvorijo nove višinske dominante v prostoru,
– poslovni objekti ali deli objektov naj bodo locirani v tistih objektih ali delih objektov, ki ležijo ob ulici oziroma javnemu prostoru, če razmere to dopuščajo.
Ograje, ki so vidne z javnih površin, morajo biti arhitekturno oblikovane, visoke so lahko največ 2 m.
29. člen
V ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov ter jih dopolnjevati.
30. člen
V ureditveni enoti strnjena obulična zazidava – trg (t) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 1,4,
– višina: največ P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podlogovat, z razmerjem stranic vsaj 1 : 2,
– streha: strešine v naklonu 38° do 45°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Površine trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
31. člen
V ureditveni enoti parki in mestno funkcionalno zelenje (p) so dopustne le parkovne ureditve in ureditve poti.
32. člen
V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) so dopustne le parkovne ureditve s pretežno visokodebelno vegetacijo in ureditve poti.
3. POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
33. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov in potrebni manipulativni prostor.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
4. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE IN UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
34. člen
Slepe ceste morajo imeti na koncu urejeno obračališče z minimalnim zunanjim radijem 8 m ali T obračališčem.
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
35. člen
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kadar to dopuščajo prostorske možnosti.
36. člen
Ob medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
5. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
37. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 38° do 45° in prilagojen sosednjim objektom.
38. člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno omrežje.
Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
39. člen
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
40. člen
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza ekološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.
Streha strojnice mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del.
Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečni odkopani material ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.
V lokacijskem postopku je potrebno uskladiti zahteve vseh uporabnikov vode na vplivnem območju.
41. člen
Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad slemenom in na objekte kulturne dediščine.
42. člen
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo postavljena v bližini trgovin ali parkirišč.
6. POGOJI ZA VARSTVO VODA
43. člen
Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
44. člen
Za potrebe ohranjanja in vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10-metrski odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti soglasje Uprave za varstvo narave RS.
7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
45. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
46. člen
Na delu parcele št. 576 k. o. Tržič, označenem v grafičnem prikazu, so dopustne ureditve okolice cerkve Sv. Jožefa za sakralne in kulturne namene.
Tržič – Ravne (29S4/2), Tržič (29S4/3), Tržič – Golob (29S4/4), Tržič – Polana (29S9) in Tržič – Za krtom (29S10)
47. člen
Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne.
Tržič – šola (29C1)
48. člen
V ureditveni enoti mestno funkcionalno zelenje (p) so dopustne le parkovne ureditve, ter gradnje in ureditve za potrebe športa in rekreacije.
Tržič – Cankarjeva (29C3)
49. člen
V območju urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
V ureditveni enoti x (avtobusna postaja) dozidave obstoječih objektov v smeri jugozahod in jugovzhod niso dopustne. Nadzidave so dopustne samo za ureditev mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 80 cm. Nadzidava stolpnice ni dopustna.
V ureditveni enoti i je dopustna ureditev večetažnega parkirišča, katerega zgornja vozna površina ne sega več kot 1 m nad obstoječo cesto.
V ureditveni enoti mestni parkovni gozd (g) postavitev pomožnih objektov in nasipavanje ni dopustno.
Tržič – Na Spodnji poli (29P1)
50. člen
Dopustna je proizvodnja, ki ne moti okolice. Poleg posegov, določenih v 7. členu tega odloka, je dopustna tudi sprememba namembnosti v stanovanja.
V. KONČNE DOLOČBE
51. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Uradu za prostor in okolje občine Tržič, na Oddelku za okolje in prostor Upravne enote Tržič in v Krajevni skupnosti Tržič-mesto.
52. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
53. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-05/95-05
Tržič, dne 18. decembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Tržič
Peter Smuk, dipl. inž. l. r.
