Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I, 712/93 in 63/95) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

Plačilni promet s tujino se opravlja preko tekočih računov pooblaščenih bank (v nadaljevanju: banke) v tujini v tuji valuti in preko računov tujih bank in drugih tujih oseb v Republiki Sloveniji na način, ki ga določata ta sklep in navodilo o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (v nadaljevanju: navodilo).
Banke vse transakcije s tujino v tuji valuti medsebojno obračunavajo v devizah, transakcije s tujino v tolarjih pa v tolarjih.

Banke za vse transakcije med domačimi in tujimi osebami uporabljajo obrazce plačilnega prometa s tujino, če ni s tem sklepom oziroma navodilom o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino določeno drugače. Če plačuje v tujino domača fizična oseba, zadostuje pisni nalog domače fizične osebe, če vsebuje vse predpisane podatke.
Postopek in način za poslovanje pravnih oseb, ki ga določata ta sklep in navodilo o opravljanju plačilnega prometa s tujino, se v celoti nanaša tudi na poslovanje zasebnika.

Banka mora upravičenca plačila o prejetem plačilu iz tujine obvestiti na dan prejema pravilnega naloga. Pravilni nalog za plačilo iz tujine je sporočilo banke, ki vsebuje naslednje podatke:
– upravičenec plačila,
– znesek v valuti,
– datum valutacije,
– nalogodajalec.
V primeru, ko tuja oseba plačuje v breme svojega tekočega računa, ki ga vodi druga domača banka, je nalog pravilen, ko je opremljen tudi s soglasjem za bremenitev tekočega računa v tuji valuti banke, ki vodi tekoči račun tuje osebe v tuji valuti.

Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec “Nalog za plačilo v tujino” ali “Nalog za odprtje akreditiva”, ki sta predpisana z navodilom. Banka sme izvršiti samo pravilen nalog.
Pravilen je nalog:
– ki je predložen na predpisanem obrazcu in opremljen s predpisanimi prilogami,
– ki je izpolnjen in potrjen na način, predpisan z navodilom,
– za katerega je vplačano kritje na predpisan račun.
Banka je dolžna predložene naloge sprejeti ali jih vrniti nalogodajalcu isti, najkasneje pa naslednji delovni dan po dnevu, ko ji je bil nalog predložen. Hkrati z vrnjenim nalogom je dolžna vrniti nalogodajalcu tudi vplačano kritje, če ni bilo drugače dogovorjeno.

Banka vse prilive iz tujine, namenjene za naložbe v vrednostne papirje ali druge oblike portfeljskih naložb, knjiži na skrbniškem računu tuje osebe, če je za vodenje skrbniških računov tujih oseb pooblaščena. Če takšnega pooblastila nima, zahteva od nalogodajalca navodila, na katero ustrezno pooblaščeno domačo banko preusmeri priliv oziroma vrne priliv v tujino.

Pooblaščena banka odpre in vodi tolarski ali devizni skrbniški račun tuje osebe na podlagi pogodbe o vodenju skrbniškega računa, ki jo sklene s tujo osebo. Pogodba vsebuje tudi pooblastila banki, da na domačem trgu vrednostnih papirjev v imenu in za račun tujca kupuje in prodaja vrednostne papirje in opravlja druge storitve v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, za opravljanje katerih je pooblaščena.
Če tuja oseba pooblasti za nakupe in prodajo vrednostnih papirjev oziroma opravljanje drugih storitev v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, drugega domačega udeleženca trga vrednostnih papirjev (pooblaščenec), priloži tuja oseba ob sklenitvi pogodbe o vodenju skrbniškega računa banki tudi to pooblastilo. Banka v takem primeru iz sredstev na skrbniškem računu sama neposredno poravnava posle, ki jih je skladno s pooblastilom sklenil pooblaščenec.
Sredstva na skrbniškem tolarskem računu ostanejo last tuje osebe in se vključujejo v depozit pri Banki Slovenije.

Domače osebe oziroma Klirinško depotna družba poravnajo nakup domačega vrednostnega papirja od tuje osebe banki, ki vodi skrbniški račun tuje osebe – prodajalca ne glede na to, katera domača oseba je kot pooblaščenec tuje osebe sklenila takšen posel.

Banka knjiži na skrbniškem računu vsak posel nakupa ali prodaje vrednostnega papirja oziroma naložbe v druge instrumente na podlagi pogodbe o sklenjenem poslu, iz katere mora biti jasno razvidno, za katero tujo osebo je bil posel sklenjen.

Banka sme tuji osebi oziroma njenemu pooblaščencu mesečno izplačati z računa tuje osebe gotovino skupno največ v višini 250.000 SIT ne glede na to, ali je izplačilo v tuji ali domači gotovini, več pa le z dovoljenjem Banke Slovenije.

Tuje osebe lahko sredstva na tolarskih računih konvertirajo v konvertibilno valuto.

Konverzija in transfer sredstev iz naslova dedovanja sta dovoljena samo, če je podana tudi reciprociteta za transfer dediščin. Banka sme zahtevati od tuje osebe, da predloži potrdilo ministrstva za zunanje zadeve o zagotovljeni reciprociteti za transfer dediščine. Brez tega potrdila opravi transfer v primerih, ko obstoj reciprocitete ni sporen.

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 7. in 8. točke tega sklepa, ki se začneta uporabljati 30. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.