Na podlagi 39. člena in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, 18/93, 47/93 in 71/93), 22. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) ter 23. člena statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95 in 21/96) je Mestni svet mestne občine Murska Sobota na 25. seji dne 3. februarja 1997 sprejel

Sprejme se ureditveni načrt za obstoječe in razširjeno pokopališče v Murski Soboti (v nadaljevanju besedila: UN), ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod št. projekta 14/90-UN/MS, julija l994.

Z UN je, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana, podrobneje obdelana prenova obstoječega pokopališča v Murski Soboti in njegova razširitev.
Na območju obstoječega pokopališča, velikem ca. 2,30 ha, se načrtujejo: razdelitev pokopališkega prostora z višjim zelenjem na manjše dele; sprememba vhodov, vežice, poslovilnega prostora in glavne poslovilne poti v bolj svečane; razširitev vežice, tlakovanje ali asfaltiranje glavnih poti in poslovilnega prostora; ureditev počivališč in prostorov za smetnjake, vodnjake ter kolesa; ureditev razsvetljave; povečanje števila dreves na grobnih poljih in na meji pokopališča; ter povečanje zaščite pokopališča pred vplivi okolja oziroma povečanje ločitve med pokopališčem ter stanovanjskimi in poslovnimi deli okolja.
Na nepozidanih zemljiščih južno od obstoječega pokopališča, velikih ca. 0,95 ha, se načrtujejo klasična in parkovna grobna polja, posebno polje s pokopališkim križem, žarnimi – okrasnimi zidovi ter gomilo in okrasnimi zelenicami, novi vhod in dovozna cesta, parkirišče, počivališča in prostori za smetnjake, vodnjake ter kolesa, razsvetljava, kontejnersko smetišče in pregrade proti okolici.

UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilih 1:5000, 1:2000, 1:1000, 1:500, 1:50, 1:25 in 1:20, ki se nanašajo na:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine;
– prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev;
– prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih;
– načrt gradbene parcele;
– tehnične elemente za zakoličenje objektov in gradbene parcele;
– oceno stroškov za izvedbo načrta ter
– etape izvajanja načrta.
UN vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN.

S tem odlokom se določa:
– mejo območja;
– funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami;
– pogoje glede komunalnega urejanja območja;
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor;
– etape izvajanja UN;
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo za pokopališče v prvih etapah;
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN.

Mejo območja UN predstavljajo: Vzhodna meja poteka v podaljšku z obstoječim robom z zamikom 18,5 m proti zahodu oziroma po južnem robu parcele 1625 v dolžini 18,5 m. Zatem se meja obrne na jug in poteka vzporedno osi 1585 Čopove ulice preko parcel s št. 1600, 1602, 1604. Parcelo 1606 deli v dolžini 19 m nakar se meja obrne proti zahodu. Južna meja poteka preko parcel 1606, 1613, 1615, 1617 in 1618/2 in 1619/2. Razdalja odmeritve omenjenih parcel se določi na terenu z vzporednico, ki mora biti 16 m oddaljena od severnega zidu objekta na parceli št. 1619/1. Zahodna meja je določena z varovalnim pasom železniške proge oziroma poteka preko parc. št. 1620, 1623 in 1622.

Območje UN se nameni predvsem za pokopališče in spremljajoče dejavnosti. Na pločniku Panonske ulice se za potrebe pokopališča uredi le tlakovanje pred vhodoma. V delu, kjer sega pokopališče v ožji varovalni pas predvidene trase železniške proge, po grafični prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”, se dopuščajo tudi ureditve za potrebe železniškega gospodarstva, kolikor ne ovirajo delovanja pokopališča.
Na površinah obstoječega pokopališča se sedanje funkcije ohranijo. Za povečanje mrliške vežice se uporabi kar najmanj površin, na katerih so sedaj grobovi. To povečanje mora dati najmanj dva prostora za čuvanje pokojnikov, skladišče, sanitarije za obiskovalce in ločen severni servisni dostop v stavbo.
Del poslovilnega prostora, ki je pod nadstreškom vežice, se zaščiti z zasteklitvijo. Ta del mora biti tako velik, da so na njem lahko obredi, ki jim prisostvuje 80 do 100 ljudi. Prostor za kolesa se preseli ob stranski vhod na pokopališče. Avtomobilski promet se omeji na pot od tega vhoda do novega servisnega dostopa v vežico.
Večina površin razširjenega dela pokopališča se nameni za ureditev manjših grobnih polj. Urejajo se klasična ter parkovna grobna polja in v teh poljih se urejajo družinski, enojni in žarni grobovi.
Centralnim funkcijam pokopališča se nameni posebno polje, in sicer za glavno počivališče oziroma osrednjo parkovno površino in površino, na kateri so skupni pokopališki obredi. Gomila in okrasni nasadi tega polja se namenijo tudi za rezervat za množične pokope v primerih naravnih in drugih nesreč, v vojni in izrednih razmerah, ter za anonimne pokope. Za morebitno koncentrirano namestitev žarnih grobov se na tem polju zgrade žarni zidovi, ki imajo tudi funkcijo okrasnih zidov. Po potrebi se urede tudi žarni zidovi ob novem južnem vhodu na pokopališče.
V pasu ob železniški progi se uredita dostopna cesta z Vegove ulice in kontejnersko smetišče za ca. 7 velikih kontejnerjev.

Pokopališki prostor se razdeli na manjše dele z (s):
– enostranskim drevoredom ob poti med glavnim vhodom in grobiščem 2. Svetovne vojne ter okoli tega grobišča do poslovilnega prostora;
– stebri višine nad 2.5 m ob poti od cerkvenega grobišča do južnega zaključka pokopališča;
– drevesi okoli poslovilnega prostora;
– pregradami iz živih mej v smereh vzhod–zahod višine nad 1.5 m ob poteh in v širših prostorih med nizi grobov kot je prikazano na grafični prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”
– nizi krajših živih mej ob vmesni poti v smeri sever–jug na južnem delu pokopališča kot je prikazano v zgoraj omenjeni grafični prilogi.
Glavni in stranski vhod s Panonske ulice se opremita s portaloma, okrasnimi vrati, lopama velikosti 3 m x 7 m oziroma 3.5 m x 3 m in 1.75 m x 3.5 m, ter s posebnim tlakom, ki se uredi tudi izven pokopališča do roba pločnika. Lope glavnega vhoda se opremijo s klopmi in stranskega s stojali za kolesa. Vežica se poveča, simetrično na severno in južno stran ali nesimetrično z večjo širitvijo na severno stran, na velikost ca. 15 m x 15 m. Poslovilni prostor se opremi z okrasim tlakom, podstavkom za krsto, lučmi in podobnim. Z okrasnim tlakom se opremijo tudi križišča poti od glavnega vhoda mimo poslovilnega prostora do južnega zaključka pokopališča in posebno polje.
Na mestih, označenih na zgoraj omenjeni grafični prilogi, se med grobovi zasadijo drevesa. Dopušča se tudi svojcem zasajanje dreves na obsežnejših prostih površinah med grobovi pod pogojem, da si pridobijo soglasje upravljalca pokopališča. Za označitev vhodov in kot pregrada proti vplivom okolice se zasadi višje drevje tudi ob severni meji pokopališča.
Za povečanje zaščite pokopališča pred vplivi okolice oziroma za povečanje ločitve med pokopališčem ter stanovanjskimi in poslovnimi deli okolice se povišata tudi živi meji na severni ter zahodni strani na 2.5 m–3 m in se zasadi podobna enako visoka živa meja ali uredi pregrada iz popenjavk na ogrodjih ob vzhodni meji pokopališča ob zidovih stavb in obstoječih ograjah.
Urejanje grobov na še ne zapolnjenih površinah na južnem delu pokopališča se nadaljuje po obstoječem načinu. Glavne poti preko tega dela pokopališča se prilagode ureditvam na razširjenem delu pokopališča po grafični prilogi št. 21 “Količbena situacija”.

Na vzhodni strani se razširjeni del pokopališča zameji vzporedno s Čopovo ulico za 18 m zamaknjeno glede na mejo obstoječega pokopališča, tako da ostane pred tamkaj ležečimi stavbami del vrta. Na zahodni strani sega prostor za grobove do ožjega varovalnega pasu predvidene trase železniške proge. Na južni strani se pokopališki prostor zaključi približno vzporedno z Vegovo ulico z dostopno cesto oziroma parkiriščem in kolesarnico po grafični prilogi št. 21 “Količbena situacija” na taki oddaljenosti od stavb, da ostane prostor za vrtove oziroma da se nobeni od stavb pokopališki prostor povsem ne približa.
Glavne poti in žive meje ter drevoredi delijo prostor za grobove na manjša grobna polja. Klasična in parkovna grobna polja se urejajo izmenično tako kot je prikazano na prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”. Približno po sredini prostora razširitve pokopališča se v smeri sever–jug nadaljuje osrednja pot obstoječega pokopališča. Ob tej poti se ob prehodu med obema deloma pokopališča uredi posebno polje za osrednje funkcije pokopališča tako, kot je določeno na v tem členu že navedenih prilogah.
Klasična grobna polja se proti parkovnim zaključijo v živo mejo višine nad 1.5 m. Ob srednji poti se zasadi od posebnega polja do konca pokopališča enostranski drevored. Žarni zidovi višine najmanj 2.5 m se zidajo oziroma lijejo na licu mesta ali pa se izvedejo iz montažnih elementov. Oblikovani morajo biti v skladu s tradicijo oblikovanja arhitekturnih elementov v regiji. Gomila mora biti najmanj 2.5 m visoka.
Novi vhod na koncu osrednje poti se opremi z dvema stebrnima lopama velikosti 3.75 m x 4 m, portalom, okrasnimi vrati in tlakom ter preko dostopne ceste z okrasno lopo – kolesarnico velikosti 8.5 m x 3 m. Deli stebrnih lop se po potrebi uporabijo za žarne zidove in se nadaljujejo po meji prostora za grobove proti dostopni cesti.

Družinski in enojni grobovi se razvrščajo v iste nize grobov. Žarni grobovi tvorijo svoje nize grobov, ki se med nize ostalih grobov nameščajo po potrebi. Družinski in enojni grobovi so dolgi 2.5 m in široki 2.4 m oziroma 1.2 m. Žarni grobovi so dolgi 1.2 m in široki 0.8 m. Grobovi se vrste v razmikih po 30 cm. Nizi grobov se nameščajo tako, da so zadnje strani spomenikov ene vrste ob zadnji strani spomenikov druge vrste na razdalji med vrstama 40 cm pri klasičnih grobovih in žarnih grobovih na klasičnih grobnih poljih, oziroma brez odmika pri parkovnih grobovih. Za dostop do grobov se na dve vrsti uredi pot široka 0.8 m. Ob ograji prostora za grobove se nameščajo le klasični grobovih in sicer pravokotno na ograjo.
Klasični družinski in enojni grobovi imajo enotne temelje za spomenike in enotne okvirje okoli grobov. Ostali grobovi imajo enotne podstavke za spomenike. Parkovni grobovi imajo tudi enotne označitve zaključkov grobov in prostorov za grobna obeležja, in sicer iz granitnih kock ali tlakovcev velikosti 10 cm x 10 cm. Vsi zgoraj opisani enotni elementi grobov imajo pri parkovnih grobovih gornjo ploskev poravnano z nivojem terena.
Dolžine spomenikov se omejijo na največ 2/3 širine groba. Ostale dimenzije spomenikov se ne omejujejo. Prostor za obeležja grobov, to je prostor katerega urejajo svojci, je na klasičnih grobnih poljih vsa površina groba. Pri družinskih in enojnih parkovnih grobovih sta dopustni dve možnosti, in sicer grobna obeležja zavzemajo pas širine 70 cm vključno s spomenikom ali 2/3 širine groba in 1,40 m dolžine vključno s spomenikom. Pri parkovnih žarnih grobovih se prostor za obeležje omeji na širino groba in 1/2 dolžine groba (brez spomenika). Na klasičnih grobnih poljih se poti in ostale površine med grobovi peskajo. Na parkovnih grobnih poljih so poti in ostale površine med grobovi ter deli grobov izven obeležij travnate.

Salonitna streha vežice se nadomesti z opečno streho naklona 25°–45°, ki se lahko opremi s svetlobniki za osvetlitev notranjosti. Strehe z enako kritino in naklonom 35°–45° se uporabijo za ostale zgradbe. Fasade in notranjost vežice se morajo prenoviti tako, da bo dosežen videz ustrezen svečanemu namenu in velikosti pokopališča in isti učinek mora biti dosežen tudi pri ostalih stavbah. Za vse stavbe se morajo uporabiti oblike in materiali, ki so v regiji tradicionalno uporabljani.

Na mestih, označenih na grafični prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”, se postavijo prenosne klopi za počivališča in uredijo prostori za smetnjake in vodnjake. Ti prostori se obdajo z živo mejo visoko najmanj 1.1m in dostopi vanje morajo biti tako nameščeni, da smetnjaki niso vidni z glavnih poti. Na pomembnih mestih, to je pri vhodih in cerkvenem grobišču ter na poslovilnem prostoru in posebnem polju se po želji postavijo okrasni vodnjaki.

Drevje in žive meje na vsem pokopališču ter morebitne popenjavke za vzhodno pregrado morajo biti avtohtonih oziroma regijsko tradicionalnih vrst.
Vhod in stranski zaključki razširjenega dela pokopališča se označijo z višjim drevjem. Na tem delu pokopališča se na klasičnih grobnih poljih zasadi po nekaj dreves prosto, v parkovnih grobnih poljih pa se drevesa razporede v geometrijskem redu prikazanem na grafični prilogi št. 11 “Ureditvena situacija”. Živa meja višine 2.5m – 3m iz obstoječega pokopališča se nadaljuje okoli razširitve pokopališča. S podobno živo mejo se loči prostor za grobove od dostopne ceste in parkirišča ter od kontejnerskega smetišča. Pregrada iz žive meje proti vrtovom stavb južno od pokopališča se poviša z grmovjem in drevjem.
Zasaditev dreves in živih mej se lahko izvaja le na osnovi zasaditvenega načrta, ki obravnava celotno pokopališče.

Vhodni objekti in mrliška vežica se lahko zasnujejo drugače, kot je zarisano v UN, pod pogojem, da se uporabijo s tem odlokom določeni materiali in oblike ter da so približno iste lokacije. Podobno velja za oblikovanje poslovilnega prostora, posebnega polja in tlakov.
Kolikor dejansko, predvsem parcelno stanje ne odgovarja stanju prikazanem v UN in kolikor je za racionalno namestitev grobov potrebno, se dopuščajo manjše spremembe, v grafični prilogi št. 21 “Količbena situacija” določenih tras glavnih poti, dovozne ceste, lege in ureditve parkirišča, kontejnerskega smetišča in podobnega, pod pogojem, da ostane podobno razmerje med ploskvami med potmi oziroma podobne oblike teh ureditev.
Zasaditev dreves na obstoječem delu pokopališča lahko odstopa od predvidene v UN, kolikor se na terenu ugotovi, da zasaditev ne predvidenih mestih ni izvedljiva. Pregrade razširjenega dela pokopališča na vzhodno in južno stran se lahko izvedejo tudi zidane v isti višini kot je zahtevana za pregrade iz žive meje.

Na obstoječem pokopališču se glavne poti asfaltirajo ali tlakujejo v širini, ki jo razporeditev obstoječih grobov še dopušča. Osrednja pot skozi glavni vhod mora biti široka 3.5 m do cerkvenega grobišča. Enako širino mora imeti tudi stranski vhod. Krivina zavoja avtomobilske poti od tega vhoda do vežice mora biti izvedena z notranjim radijem najmanj 7 m. Manipulativni prostor vežice mora biti širok najmanj 6.5 m.
Na razširjenem delu pokopališča mora biti osrednja pot široka 3.5 m in ostale glavne poti 2 m. Dostopna cesta mora biti široka 6 m razen morebitne zožitve na mestu, kjer se bodoči trasi železniške proge najbolj približa in tam mora biti široka najmanj 3.5 m. Krivina na prehodu te ceste z Vegove ulice mora na notranji strani biti izvedena z notranjim radijem najmanj 7 m. Parkirna mesta se uredijo po spremembi prostorskega plana občine na južni strani Vegove ulice. Parkirna mesta morajo meriti 5m x 2.5m in pred njimi mora biti do ceste 0.5 m varnostni pas.
Dovoljuje se začasna (do začetka izvedbe rekonstrukcije železniške proge – potek trase) ureditev parkirnih prostorov v delu zahodno od obstoječega gostinskega objekta (območje med Vegovo ulico, obstoječo železniško progo in predvideno dovozno cesto na razširjen del pokopališča) zaradi načrtovane izvedbe podhoda oziroma podvoza (povezava Vegove in Bakovske ulice).

Od obstoječih vodovodnih cevi, navezanih na javni vodovod na Vegovi ulici, se vodijo nove cevi, praviloma pod potmi, do vodnjakov tako, kot je določeno na grafični prilogi št. 20 “Komunalne naprave”. Od javnega vodovoda na Panonski ulici se do dveh hidrantov, nameščenih severno in zahodno od vežice, vodi cev PEHD premera 110 mm. Na odseku, kjer gre po trasi obstoječe cevi se ta nadomesti z novo.

Fekalne odplake iz vežice se vodijo gravitacijsko po nepropustni kanalizaciji pod avtomobilskim dostopom do javne kanalizacije na Panonski ulici. Meteorna kanalizacija s parkirišča, dovozne ceste, manipulativnega prostora, avtomobilskega dostopa ter odpadne in padavinske vode s kontejnerskega smetišča se, očiščene v lovilcih olj in maščob, preko ponikovalnic spuščajo v teren.
Pri križanjih ali vzporednem poteku z vodovodom morajo kanalizacijske cevi ležati najmanj 0.5 nižje drugače pa se morajo izvesti ustrezne zaščite.

Zračni vod od Čopove ulice do mrliške veže se nadomesti s podzemnim kablom pod avtomobilsko dostopno potjo od NN el. omrežja na Panonski ulici. Podzemni kabli za razsvetljavo pokopališča se vodijo ob osrednji poti in do obeh vhodov ter nato do kontejnerskega smetišča. Razsvetlijo se tudi poslovni prostor, manipulativni prostor, posebno polje in stranski vhod.

Od telefonskega omrežja na Panonski ulici se vodi podzemni kabel pod avtomobilsko dostopno potjo do vežice.

Vežica se ogreva z električnimi pečmi.

V bližini grobov se odpadki ločeno zbirajo v smetiščnih posodah zakritih pred pogledi z živo mejo. Te posode se praznijo v smetiščne kontejnerje in odvažajo na komunalno deponijo. Glavno smetišče mora biti higiensko urejeno.

Posebni protipožarni pogoji
Avtomobilski dostop do vežice, manipulativni prostor, dostopna cesta in osrednja pot od glavnega vhoda do cerkvenega polja ter od južnega vhoda do skrajne poti v smeri vzhod–zahod na južnem delu obstoječega pokopališča, morajo biti utrjene površine z nosilnostjo 15 ton. Na teh površinah ne sme biti fiksne opreme, tako da je mogoč interventni dostop.
Hidranta se morata namestiti pri vežici izven njene rušitvene cone H/2 (polovična višina vežice).

Pokopališče se postopno ureja v več etapah, ki zajemajo dela na obstoječem ali pa tudi na razširjenem delu pokopališča. Pred asfaltiranjem ali tlakovanjem poti, manipulativnega prostora pri vežici in poslovilnega prostora se mora pod njimi vgraditi vsa potrebna komunalna oprema.

Zemljišča, ki se ne uredijo za pokopališče v prvih etapah, se ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi oziroma kot vrtovi. Na teh zemljiščih se dopuščajo le še pripravljalna dela za ureditev pokopališča.

O morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji ali izvajalci obvestiti pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine in dela, ki bo ustrezno ukrepala.
Vse ureditve na pokopališču, tudi dostop v mrliško vežico, morajo biti tako izdelane, da je možna uporaba osebam z invalidskimi vozički.
Ne dopušča se gradnja pomožnih objektov, razen kot začasnih ob delih za ureditev pokopališča.

UN je na vpogled občanom na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in pri upravljalcu pokopališča.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.