Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Krajevne skupnosti Šoštanj, na seji dne 30. januarja 1997

Drugi odstavek 49. člena in tretja alinea 55. člena statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 6/95) se razveljavita.

1. Krajevna skupnost Šoštanj, zanjo njen svet, ki ga zastopa predsednik Matjaž Natek, je dala med drugim pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti drugega odstavka 49. člena statuta Občine Šoštanj, ker je po njenem mnenju v nasprotju s 109. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95 – v nadaljevanju: ZLV), ki določa, da se za volitve članov sveta krajevne skupnosti smiselno uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za volitve v občinski svet – to pa so volitve z neposrednim in tajnim glasovanjem.
2. Pobudnik je predlagal tudi zadržanje izvršitve izpodbijane določbe do končne odločitve ustavnega sodišča.
3. Ustavno sodišče je s sklepom 21. 12. 1995 to pobudo sprejelo in temu predlogu ugodilo.
4. Občinski svet občine Šoštanj na pobudo ni odgovoril.
5. Ker tretja alinea 55. člena statuta Občine Šoštanj zadeva isto vsebino in je z izpodbijanima določbama neločljivo povezana, je ustavno sodišče v skladu s 30. členom zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) razširilo oceno zakonitosti in ustavnosti tudi nanjo.

6. ZLV v 2. členu med drugim določa, da se člani svetov krajevnih skupnosti volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.
V III. poglavju isti zakon natančneje ureja nekatera vprašanja volitev članov svetov krajevnih sklupnosti in v noveliranem 109. členu določa, da se za te volitve smiselno uporabljajo njegove določbe o večinskih volitvah v občinski svet. To poglavje predpisuje še podrobnosti glede časa razpisa, volilnih organov, kandidiranja, subsidiarno tudi glede določanja števila članov sveta KS in glede določanja volilnih enot.
7. Izpodbijana določba drugega odstavka 49. člena statuta Občine Šoštanj, ki za člane sveta KS namesto neposrednih volitev predpisuje imenovanje teh članov na zboru volivcev KS, je zato v neskladju z ZLV. Neskladje ni le terminološko, temveč vsebinsko in kakovostno: po poti imenovanja na zboru občanov ni mogoče doseči kvalitet, ki jih ZLV predpisuje. Imenovanja bi pravno ne bilo mogoče izoblikovati tako, da bi občanu – krajanu ne bila okrnjena pravica do sodelovanja v upravljanju javnih zadev iz 44. člena ustave. Izpodbijana določba izključuje uveljavljanje norm o volitvah članov sveta KS iz ZLV. Zato je v neskladju s tem zakonom, s 44. členom ustave in z njenim 153. členom, ki med drugim določa, da morajo biti predpisi lokalnih skupnosti v skladu z zakoni.
8. Nadaljnja določba drugega odstavka 49. člena statuta, po kateri občinski svet potrdi imenovanje članov sveta KS, je s prvo tako povezana, da brez nje ne more obstajati. Sama zase pa je poglobitev pravkar obrazloženega neskladja z ustavo in zakonom: pomembno, v negativni smeri celo odločilno besedo o vprašanju, ki ga zakon v celoti prepušča krajanom kot volivcem, daje v nasprotju s tem zakonom in z lastnostmi in kakovostmi volilne pravice kot ene od človekovih ustavnih pravic (43. člen ustave) drugemu, namreč občinskemu svetu.
9. Tretja alinea 55. člena statuta gre – v navzkrižju tudi s prvo določbo drugega odstavka 49. člena – še korak dlje v že opisanih kršitvah: po njej krajani na svojem zboru niti ne imenujejo članov svojega sveta (pa čeprav ne dokončno, ker gre imenovanje še v potrditev občinskemu svetu), temveč imenovanje le predlagajo. Formalno sicer neskladna tudi s prejšnjo izpodbijano določbo ta določba v bistvu izzveni kot komentar k prejšnji: razkrije namreč, da je z izpodbijano statutarno ureditvijo krajanu odvzeta pravica do (so)odločanja, kdo bodo člani sveta njegove krajevne skupnosti.
10. Te določbe je bilo torej treba razveljaviti. Odpravljati jih ni bilo treba, ker je bilo doslej njihovo izvrševanje s sklepom ustavnega sodišča zadržano.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 30. in 45. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člani dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj. dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev je sprejelo soglasno.