Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 41/86, 12. člena statuta Občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 54/95 in 51/96) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ter odloka o predhodni začasni razglasitvi (št. 617-1/89, z dne 6. 9. 1994), je Občinski svet občine Cerknica, na 20. seji dne 30. 1. 1997 sprejel

Domačijo Grahovo 62 – fužina s kovačnico in mlinom se zaradi prostorsko ambientalnih, zgodovinsko pričevalnih (inventar) in stavbno razvojnih kvalitet, ki jih ima stavbni kompleks in pripadajoč ambient v skladu s 16. členom zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 41/86) razglasi za kulturni spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih zgodovinski, etnološki in tehniški spomenik.

Meje kulturnega spomenika obsegajo območje naslednjih parc. št. 576, 577/1, 572/2, 578, 579, stp. 38., 41/1, 41/2, k.o. Grahovo.
Karta v merilu 1:2880 z vrisano mejo spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka.

Kulturni spomenik je na območju k.o. Grahovo. Lastnik je Notranjski muzej Postojna.

Za kulturni spomenik veljajo trije varstveni režimi, in sicer:
– prvi varstveni režim velja za stanovanjski objekt s kovačnico in mlinom v kleti (stp. 38, k.o. Grahovo);
– drugi varstveni režim velja za naslednje parcele in objekte: 576 (betonska miza in klopi), 577/1 (kozolec na psa, kamnita miza, del kamnitega objekta ob ribniku – svinjak), 577/2 (ribnik in drevesna vegetacija), 578, 579;
– tretji varstveni režim velja za ostaline kašče (41/1 in 41/2) in del kamnitega objekta ob ribniku (del, kjer je bil nekoč hlev);
Prvi varstveni režim predpisuje varovanje celote v njeni izvirnosti in neokrnjenosti. Ohranja se obstoječa namembnost. Dovoljeni so le posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in prezentacije objekta.
Drugi varstveni režim varuje avtentično pričevalnost spomenika. Varuje se stavbna gmota objektov z vsemi gabariti, tlorisna zasnova, strešni naklon in raster kritine, struktura fasad in posamezni arhitekturni detajli.
Tretji varstveni režim predpisuje varovanje zunanjosti objektov, stavbnih gmot in naklona strešin.
Za vse posege v območju spomenika je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

V območju kulturnega spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim območja. Vsaka sprememba prostora v območju spomenika mora biti poprej širše družbeno verificirana in je zanjo potrebno pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomenik in okolica, ki je s spomenikom vizualno povezana, se urejata s posebim ureditvenim načrtom. Meje takšnega načrta so predmet posebne strokovne preverbe.
Spomenik mora biti pod določenimi pogoji dostopen širši javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, mora odstraniti in prizadeti objekt ali okolico vrniti v stanje, ki ga predpiše pristojna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti kulturnega spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska služba.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Občinski upravi organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve, poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah, v skladu s 4. členom tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.