Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95), na podlagi uredbe o prostorskoureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 62/94) in 16. ter 90. člena statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 26/95) je Občinski svet občine Dobrepolje na 27. seji dne 5. februarja 1997 sprejel

Spremenijo in dopolnijo se: dolgoročni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 23/86, 18/88 in 16/90), družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90 in Uradni list RS, št. 34/92, 38/92) in prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 3/93, 17/94 in 78/94).

Prostorske sestavine dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 in območje nove Občine Dobrepolje se preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1996–2000.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje sestavljajo pisni del in kartografski del v merilih 1: 5000, 1: 25.000. Kartografski del odloka je na vpogled na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35 in na sedežu Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, na Uradu za prostor in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje se dopolni z:
5.2.2. ZASNOVA OMREŽJA NASELIJ IN ORGANIZACIJE DEJAVNOSTI V NASELJIH
Kartografski del plana, karte 1, 2, 9
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Planska tipologija naselij – karta 12
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja.
Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev hierarhije občinskih centrov.
Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij.
– ruralna naselja (tip A),
– prevladujoča ruralna naselja (tip B),
– ruralno urbana naselja (tip C),
– prevladujoča urbana naselja (tip D),
– urbana naselja (tip E).
Zasnova omrežja centralnih naselij
Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali naslednja naselja kot pomembnejše nosilce nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja:
1. Center občinskega pomena
Videm – Predstruge (tip CD), bomo razvijali v pomembnejši občinski lokalni središči – urbano – ruralna centra za zaledje z okrog 3.000 prebivalcev.
V območju Videm – Predstruge bi živelo leta 2000 približno 600 prebivalcev, delovnih mest pa bo približno 800.
Prostorske omejitve razvoja ne pogojujejo bistvene demografske rasti teh naselij; zaradi dobre dostopnosti do zaposlitvenih središč se bo tudi rast delovnih mest omejila predvsem na širitev sedanjih DO, možne pa so nove lokacije predvsem za prostorsko manj zahtevne proizvodne dejavnosti.
Razvoj naselij in poselitve
V skladu z DP bo dan poudarek razvoju naselij:
– Videm
Videm je prostorsko in funkcionalno središče doline in ima že sedaj številne središčne funkcije: osemletno šolo, matični urad, sedež krajevne skupnosti, ambulanto, postajo milice, poštni urad, sedež kmetijske zadruge, župnijski urad, pokopališče, trgovine, gostinski obrat boljše kakovosti, kinodvorano, športno igrišče.
V bodoče se bodo središče funkcije še povečale, predvsem z izboljšanjem njihovih kakovosti in s poudarkom na skrbni ureditvi naselja, z bolj poudarjenim mestnim značajem. Med te funkcije sodi tudi šolski kompleks v Vidmu, ki naj dobi ustrezen značaj in videz (dopolnitve manjkajočih programov – dozidava šolskega objekta in ureditev okolice).
V naselju so dane možnosti širitve stanovanjske zidave predvsem v vzhodnem delu naselja. V naselju se urejuje kanalizacija in zgrajena bo centralna čistilna naprava za odpadne vode vseh naselij v dolini.
V mestu se bodo urejale javne površine – trg sredi naselja ter zelene površine, ki bodo sanirale stanje dolov v okolici naselja, vključno s tistimi z vodo na ustrezen način.
a) Osnovno šolstvo
V skladu z dolgoročnimi razvojnimi možnostmi, vzgoje in izobraževanja v občini bodo tudi v tem srednjeročnem obdobju naloge in dejavnosti tega področja opredeljene v naslednjih programih:
– zagotovljeni program, ki bo vseboval z zakonom in podzakonskimi akti določene naloge
– dogovorjeni oziroma razširjeni program vzgojnoizobraževalne dejavnosti, za katere naloge smo se dogovorili znotraj občine,
– skupne naloge in vzajemenost, ki jih sestavljajo obveznosti občinske izobraževalne skupnosti Slovenije,
– investicije, ki jih načrtujemo, s skupnim dogovorom,
– dodatni program oziroma naloge, za katere smo se dogovorili in so vezane na vzgojno-izobraževalni proces.
Osrednja skrb bo namenjena izvajanju zagotovljenega program z uveljavljanjem dela in življenja osnovne šole. Za ta program se bo namenjala tudi večina sredstev združenih za vzgojo in izobraževanje.
Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva, doseči pa je potrebno, da se bodo učenci vpisovali v šolo svojega okoliša. Sistem prevozov učencev je že v celoti zadovoljiv, doseči je potrebno samo še popolno uskladitev voznih redov in urnikov šol, da bo vsak učenec imel možnosti sodelovanja v interesnih dejavnostih. Sicer pa bomo šole v tem obdboju izvajale več interesnih dejavnosti iz tehničnega in kmetijskega področja.
Ker se bo v tem planskem obdobju zaključila prenova življenja in dela osnovne šole, bomo namenjali več skrbi za modernizacijo opreme in učil, ki je za sodobni pouk potrebna. Sem spada tudi modernizacija učilnic za naravoslovne predmete in tehnično vzgojo, katere bomo uredili v vseh popolnih osemletkah. Politika štipendiranja bo tudi še naprej usmerjena za pridobitev strokovno usposobljenih kadrov za deficitarna področja in druge potrebe, ki se bodo še izkazale.
Bistvene širitve šolskega prostora v tem srednjeročnem obdobju do leta 2000 predvidevamo v naselju Videm-Dobrepolje, in sicer kot dopolnitve k obstoječi strukturi s širitvijo šolskih prostorov na sosednje parcelne številke:
V tem okviru se bo izdelal tudi ureditveni načrt za celoten šolski kompleks. V tem okviru načrtujemo:
– dopolnitve šolskega kompleksa z delno dozidavo objekta in prenovo obstoječega dela šole,
– modernizacijo šolskih igrišč v okviru starega šolskega kompleksa,
– zunanja ureditev s spremembo, dovozne poti in znanjih (zelenih in tlakovanih) površin.
VI. PLANSKA CONA VIDEM-DOBREPOLJE
Ureditveni načrt Videm
Lega: Planska celota VI/1, KS Videm-Dobrepolje
Ureditveno območje Videm (skupno 98 ha)
Površina: Območja, za katera se izdela UrN (ali ZN) v obdobju 1986 – 90 se bodo opredelila naknadno na podlagi podrobnejše strokovne preveritve (krajinska zasnova). Prednostnega pomena je izdelava izvedbenih aktov za center naselja, za novo stanovanjsko območje ter za obrtno območje.
Program:
– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, ki sodijo v pomembnejše lokalno središče
– dopolnitev in izboljšava programa šolskih dejavnosti, razširitev šolskega kompleksa
– stanovanjska gradnja za potrebe lokalne koncentracije prebivalcev (tudi nizka blokovna gradnja)
– razvoj proizvodne in storitvene obrti
– razvoj kmetijskih gospodarstev
– širitev pokopališča
(program tudi po letu 1990)
Obvezna izhodišča:
– ureditev kanalizacije in čistilne naprave
– upoštevanje gozda posebnega pomena z arheološkim območjem
– upoštevati varstveno območje kulturnih spomenikov
– staro vaško jedro ohraniti za razvoj kmečkih gospodarstev.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.