Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 44/96 – odločba US RS), določb zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90) ter na podlagi 8. in 16. člena statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/95 in 27/96) je Občinski svet občine Dol pri Ljubljani na 17. seji dne 17. 9. 1996 sprejel
O D L O K
o pokopališkem redu na območju Občine Dol pri Ljubljani
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način opravljanja pokopališke dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju Občine Dol pri Ljubljani.
2. člen
Na območju Občine Dol pri Ljubljani so pokopališča v naslednjih krajih:
1. Beričevo – za območja naselij Beričevo in Brinje.
2. Dol pri Ljubljani – za območja naselij Dol pri Ljubljani, Kleče pri Dolu, Podgora pri Dolskem, Videm, Zaboršt pri Dolu in Zajelše.
3. Dolsko – za območja naselij Dolsko, Kamnica, Laze pri Dolskem, Osredke in Petelinje.
4. Vinje – za območje naselja Vinje.
5. Križevska vas – za območja naselij Klopce, Križevska vas, Vrh pri Dolskem in Zagorica pri Dolskem.
Na posameznem pokopališču se pokopavajo umrli, ki spadajo v določeni pokopališki okoliš in najemniki grobov oziroma njihovi svojci.
3. člen
Mrliške vežice imajo naslednja pokopališča:
– Beričevo,
– Dol pri Ljubljani in
– Dolsko.
4. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
5. člen
Upravljalci pokopališč na območju Občine Dol pri Ljubljani so:
1. KS Beričevo,
2. KS Dol,
3. KS Dolsko – za pokopališči v Dolskem in Vinjah,
4. KS Klopce.
Svet krajevne skupnosti za vsako pokopališče imenuje upravnika pokopališča, ki je lahko pravna ali fizična oseba. Upravnik je upravičen do plačila nadomestila za opravljeno delo, za kar se med upravljalcem in upravnikom pokopališča sklene posebna pogodba.
II. POGREBNE STORITVE IN SLOVESNOSTI
6. člen
Svojci so dolžni prijaviti pokop upravljalcu pokopališča po ugotovljeni smrti najmanj 36 ur pred pokopom in se hkrati dogovorijo z upravljalcem o lokaciji pokopa.
Pokopa ne sme biti brez dokazila o prijavi smrti. Kadar pa smrti ni mogoče prijaviti pred pokopom, se predloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
7. člen
Umrli do pogrebnih slovesnosti in pokopa leži doma le na območju KS Klopce, kjer ni mrliške vežice, drugje je obvezno v mrliški vežici. Pokojnik iz naselja Vinje leži v mrliški vežici v Dolskem, dokler se ne usposobi mrliška vežica v Vinjah.
Če pogrebno svečanost organizirajo politične organizacije ali v drugih izjemnih primerih, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališki redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
8. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži oziroma na pokopališče se opravi na krajevno običajen način. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj upepelitve je dovoljen samo s posebej za te namene prirejenimi vozili.
9. člen
Na pokopališčih v Občini Dol pri Ljubljani se pokopi lahko opravljajo vsak dan, v skladu z dogovorom med upravljalcem pokopališča in svojci umrlega. Čas pokopov se določi v dogovoru z upravljalcem pokopališča, svojci umrlega in vodjem pogreba.
10. člen
Vsakemu umrlemu občanu mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo svojcev oziroma naročnikom pogreba. Pogreb s pokopom umrlega občana je komemoracija in ima javno pietetni značaj.
Pogrebna slovesnost se opravi z določili tega odloka in dogovorom med svojci in upravljalcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti.
11. člen
Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko vsakdo nemoteno navzoč, ki se kraju in času primerno obnaša.
12. člen
Na željo umrlega ali svojcev se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
13. člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču po krajevno običajnem načinu.
Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda in v objektu, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
14. člen
Pogrebna slovesnost se opravi na krajevno običajen način.
15. člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, če je navzoč, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne slovesnosti.
Pri odprtem grobu sledi verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti, nato sledijo poslovilni govori ter igranje godbe in petje žalostink.
Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnega z mimohodom.
16. člen
Če pri pogrebnih slovesnostih sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za zagotovitev varnosti občanov in premoženja odgovoren poveljnik ali vodja enote.
17. člen
Za oborožene sile Republike Slovenije, ki sodelujejo pri pogrebnih slovesnostih, kakor tudi za organizacijo in potek vojaških pogrebov in pogrebov delavcev ministrstva za notranje zadeve veljajo njihova pravila.
18. člen
Najkasneje eno uro po končani slovesnosti je treba grob zasuti in ga začasno urediti, tako da se pri tem ne poškoduje sosednjih grobov.
19. člen
Na novih pokopališčih se pokop umrlih opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar in pokop v klasične grobove.
Vnovični pokop v isti grob je dovoljen po mirovalni dobi najmanj 10 let. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Odpiranje grobov pred iztekom mirovalne dobe se lahko opravi le s soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za zdravstveno varstvo.
20. člen
Upravnik pokopališča ima naslednje pravice in dol- žnosti:
– določa mesto, dan in uro pokopa sporazumno z naročnikom,
– opozarja najemnike grobov o morebitni zapuščenosti najetih grobov,
– vzdržuje in ureja pokopališče,
– spremlja splošno stanje na pokopališču in upravljalcu poroča o njem ter predlaga morebitna nujna dela pri vzdrževanju pokopališča,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah.
21. člen
Upravljalec pokopališča:
– sprejme pravilnik o ureditvi pokopališča in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov na podlagi cene standardnega groba, ki jo določi občinski svet in cene drugih pokopaliških storitev,
– določa cene za najemnino grobov,
– vodi evidenco prihodkov in izdatkov oziroma ustrezno finančno poslovanje,
– oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– sprejme protokol poteka pogrebne slovesnosti in pokopa skladno z zakonom in tem odlokom in določi organizatorja protokola,
– opravlja druge naloge in opravila v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
22. člen
Pokopališke storitve, najemnino za grobove in pokopališko pristojbino določajo in zaračunavajo krajevne skupnosti po ceniku, oblikovanem na podlagi pravilnika o ureditvi pokopališč in meril za oblikovanje cen za najem grobov in drugih pokopaliških storitev.
Cenik se objavi na krajevno običajen način, in sicer pri vsaki spremembi cen.
Cene za najemnine grobov se določajo enkrat letno do konca februarja.
Upravljalec pokopališča je dolžan zaračunavati in pobirati najemnino za grob praviloma enkrat letno po veljavnem ceniku.
Najemnino za grob in pokopališko pristojbino je najemnik groba dolžan plačati upravljalcu pokopališča.
Ob prvem pokopu oziroma najemu novega groba upravljalec zaračuna najemniku groba pokopališko pristojbino.
Sredstva iz naslova najemnin in pokopališke pristojbine upravljalec pokopališča namensko uporablja za vzdrževanje in razširitvena dela na obstoječem pokopališču, za izgraditev novega pokopališča ali za graditev in vzdrževanje objektov, ki služijo pokopališki dejavnosti, ter za plačilo nadomestila za delo upravnika.
Duhovniki, redovniki in redovnice imajo pravico biti pokopani brez plačila najemnine.
23. člen
Stroški socialnih pokopov in stroški skrbništva socialnih grobov za umrle, ki so imeli stalno prebivališče na območju občine, se krijejo iz proračuna.
Pred izkopom jame je oseba, s katero je dogovorjen izkop dolžna ustrezno zavarovati sosednje spomenike in grobove ter paziti, da jih pri izkopu in zasipu jame ne poškoduje.
Če nastane poškodba, upravnik v soglasju z upravljalcem pokopališča ugotovi vzroke in oceni nastalo škodo ter odredi, kdo jo je dolžan poravnati.
24. člen
Oseba, ki je zadolžena za izkop jame, je dolžna zavarovati vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu groba, ter jih shraniti. Najdene predmete mora najditelj izročiti upravičencu, če je ta znan, sicer pa ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
III. UREJANJE POKOPALIŠČ
25. člen
Merila in pogoje za oblikovalske in funkcionalne posege pri urejanju novih in razširitvah obstoječih pokopališč se določi z ureditvenim načrtom po zakonu o urejanju naselij in drugih posegih v prostor.
26. člen
Na pokopališčih v Občini Dol pri Ljubljani so naslednje vrste grobov:
– enojni,
– dvojni,
– trojni,
– žarni,
– grobišča.
27. člen
Enojni, dvojni in trojni grobovi so globoki 1,80 m in se lahko poglobijo do 3,20 m. Širina enojnih grobov je od 0,70 m do 1,20 m, dvojnih grobov od 1,00 m do 2,40 m in trojnih grobov nad 2,40 m. Dolžina enojnih, dvojnih in trojnih grobov je do 2,00 m.
Žarni grobovi so globoki 0,70 m, široki od 0,60 m do 1,00 m in dolgi od 0,60 m do 1,00 m. Žarni grob je mogoče poglobiti za 0,30 m za nove žare.
Upravljalci pokopališč razvrstijo grobove v okviru predpisanih velikosti.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali obstoječih grobovih. Če se žara shrani v obstoječ enojni, dvojni ali trojni grob, se potem tak grob ne pojmuje kot žarni grob.
Grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih ali drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. Med skupna grobišča spadajo tudi prostori na pokopališču z znamenjem v spomin žrtvam vojne. Na prostoru skupnih grobišč je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na pokopališčih se določi tudi prostor za anonimne pokope in raztres pepela.
28. člen
Vsa pokopališča morajo imeti ustrezno shrambo za orodje ter urejeno mesto za odlaganje odpadkov v zabojnik. Odvoz odpadkov se opravlja v skladu z veljavnim odlokom, ki določa in opredeljuje ravnanje z odpadki.
Odlaganje odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga določi upravljalec pokopališča.
Vsako pokopališče mora biti zavarovano z ustrezno ograjo ali živo mejo.
29. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in grobove.
Najemnik groba je dožan poskrbeti, da bo grob vedno vzdrževan in urejen. Prav tako morajo biti vedno vzdrževane in urejene preostale površine na pokopališču, kar je dolžnost upravljalca pokopališča. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo obstoječega pokopališča oziroma v skladu z ureditvenim načrtom na novem ali razširjenem pokopališču.
Višina novih nagrobnih spomenikov lahko doseže največ 100 cm skupaj s podstavkom, širina pa mora biti primerna širini grobnega prostora ter ne sme segati preko te širine.
Zaradi postavitve spomenika zemlje z groba ni dovoljeno odstranjevati. Spomenik je dovoljeno postaviti takrat, ko se zemlja na grobu posede toliko, da z groba ni potrebno odvažati. Spomenik se lahko postavi le v skladu z ureditvijo obstoječega pokopališča in s pisnim soglasjem ter po navodilih upravnika pokopališča.
30. člen
Če je grob tako zanemarjen, da ogroža varnost ljudi in sosednjih grobov in izgled pokopališča kot celote, pomeni, da je grob zapuščen. Upravljalec pokopališča lahko tak grob na predlog upravnika pokopališča najemniku odvzame po obvestilu. Grob se po predhodnem obvestilu lahko odvzame tudi najemniku, ki tri leta zapored ne plača najemnine. Pri plačilu najemnine za nazaj, se najemniku obračunajo ustezne zamudne obresti.
IV. DRUGE DOLOČBE
31. člen
Obiskovalec pokopališča je dolžan opustiti vse, kar žali spoštovanje do umrlih oziroma svojce pokojnika.
Na pokopališču je posebej prepovedano:
– neprimerno vedenje, vpitje, glasno smejanje, razgrajanje itd.,
– odlaganje odpadkov ob ograji pokopališča ali na tuje grobove oziroma zunaj za to določenega prostora,
– stopanje in hoja po grobovih,
– trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih,
– onesnaževanje pokopališkega prostora,
– vožnja s kolesi ali drugimi motornimi vozili ali njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov z grobov in pokopaliških prostorov.
32. člen
Okrog novozgrajenih pokopališč se kot meja prostora dovoli zasaditev žive meje iz okrasnih grmovnic ali v obliki, kot to določa ureditveni načrt.
33. člen
Pokopališča so odprta za obiskovalce vsak dan, in sicer:
– od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 22. ure
– od 1. oktobra do 31. marca od 7. do 18. ure.
Pokopališča so odprta tudi zunaj predpisanega časa v dnevih pred in na dan državnih praznikov.
Mrliške vežice so v času ležanja pokojnika odprte od 7. do 22. ure.
V. KAZENSKA DOLOČBA
34. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 20.000 SIT se kaznuje za prekršek oseba oziroma najemnik groba, ki krši določila 26., 27., 28., 29. in 31. člena tega odloka v smislu določb zakona o prekrških.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti pravilnik o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in drugih pokopaliških storitev.
36. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 45/86 in 23/88).
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 55/96
Dol pri Ljubljani, dne 17. septembra 1996.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dol pri Ljubljani
Anton Silvester Zupan l. r.
