Občinski svet občine Slovenske Konjice je na podlagi 37. in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 14/95) na seji dne 22. 1. 1997 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za naselje Zbelovo (v nadaljevanju besedila: PUP za naselje Zbelovo), ki jih je izdelala Urbana Kočar in Kočar d.n.o. Velenje pod št. proj. 09/95 z datumom april 1996 in so sestavni del tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo:
– meje območja urejanja,
– funkcije območij urejanja ter merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov in za druge posege v prostor,
– merila in pogoje za urejanje prometnega omrežja,
– merila in pogoje za komunalno urejanje,
– merila in pogoje za varovanje okolja,
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– urejanje prostora za obrambo in zaščito.

Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v odloku o določitvi objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 30/86 in 82/94), za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje oziroma se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljene urbanistične odločbe.

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko pred izdelavo lokacijske dokumentacije zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

Ureditveno območje naselja Zbelovo predstavljajo 3 zaključena območja:

evid. št. 103:                  Območje naselja Zbelovo,
evid. št. 103/a:                Območje severovzhodno do naselja Zbelovo,
evid. št. 104:                  Območje jugovzhodno od naselja Zbelovo, ob železniški
                                progi Maribor–Celje.

Meja ureditvenega območja je razvidna na graf. prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka, kjer je vrisana do parcelne meje natančno.

Posamezna ureditvena območja zajemajo naslednje parcele v katastrskih občinah Zbelovska Gora in Spodnje Laže:
Območje 103: k.o. Zbelovska Gora:
stavbišča:
*1/1, * 1/2, *5, *6, *7, *8, *9,
*10/1, *11, *12, *13, *14, *15, *16, *18/1, *18/2, *19,
*20, *22/2,
*93,
*138,
*221,
*245/1, *245/2,
*295, *299,
*310, *311, *312/2, *313, *314, *315, *316, *317, *318, *319,
*322,
*330, *331, *336, *337,
*345, *346, *348,
*351, *354, *357, *358, *359,
*363, *366, *369.
parcele št.:
1129,
1163 del,
1170/2, 1171/3, 1171/4, 1173/2, 1173/3, 1174/2,
1204/1 del, 1204/2, 1205/1, 1205/2, 1206 del, 1209,
1210/1, 1210/2,1211/2, 12211/3, 1211/4, 1211/5, 1211/6, 1211/7, 1211/9, 1211/10, 1211/11, 1211/12, 1211/12, 1211/13, 1211/14, 1211/17, 1212/1, 1212/2, 1214/2,
1220,
1238/1, 1239/1, 1239/2,
1240/1, 1240/2,1241, 1242, 1243, 1243/1, 1243/2, 1244, 1247, 1248/2, 1249, 1249/2, 1249/3,
1250/1, 1251/1, 1251/2, 1251/3, 1253/1, 1253/2, 1254, 1255,
1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1262/2, 1263/1, 1264/1, 1264/2, 1264/3, 1265/1, 1265/2, 1265/3, 1265/4, 1266/1, 1266/2, 1267, 1268/1, 1268/2, 1269,
1270/1, 1270/2, 1271, 1272 del, 1275, 1276/1 del, 1277, 1279/2, 1279/3,
1280, 1281/1, 1281/2, 1282/1, 1282/2, 1282/3, 1283/1, 1284/1, 1284/2, 1285/1, 1285/2, 1285/3, 1285/4, 1285/5, 1285/6, 1285/6, 1285/7, 1285/8, 1286/1, 1286/2, 1286/3, 1286/4, 1286/5, 1286/6, 1286/7, 1286/8, 1286/9, 1286/10, 1286/11, 1286/13, 1286/14, 1286/15, 1286/16, 1286/17, 1287/1 del, 1287/2 del, 1288/1, 1288/2, 1288/3, 1288/6,
1290/2, 1290/3, 1290/4, 1290/7, 1290/8, 1290/9, 1290/10, 1290/11, 1290/12, 1290/13,1291/1, 1291/4, 1291/7, 1291/12, 1291/13, 1291/14, 1291/15, 1291/16, 1291/17,
1310/2, 1311/2, 1311/3, 1311/4, 1312/1, 1312/2, 1312/3, 1314/1, 1314/2, 1315/2, 1315/3, 1316/1,1316/2, 1318/1, 1318/2, 1318/3, 1318/4, 1318/5, 1318/6, 13/18/7, 1318/8, 1318/9, 1319/1, 1319/5, 1319/6, 1319/7, 1319/8, 1319/9, 1319/11, 1319/12, 1319/13, 1319/14, 1319/15,
1463, 1464/1 del, 1464/2,
1489/2,
1491/1, 1491/2, 1492, 1495 del,
1502/21502/3, 1502/5, 1505, 1507,
1510, 1513, 1515,
1552.
Območje 104: k.o. Zbelovska Gora:
parcele št.:
185, 186, 187,
191, 192, 194, 196, 197,
981,
1136, 1137, 1138/1, 1138/2, 1138/3,
1464/7, 1464/8, 1465/1,
1493,
1500/1, 1502/4.
Območje 103/a: k.o. Sp. Laže:
stavbišča:
*75.
parcele št.:
788/2, 788/3, 788/4,
803/1, 803/2, 803/3, 803/4, 803/5, 803/6,
1200/2, 1200/3.

Ureditveno območje naselja Zbelovo, ki je opredeljena v 5. in 6. členu tega odloka, je členjeno v več območij urejanja, znotraj katerih so dovoljeni različni možni posegi. Območja urejanja so naslednja:
1.0 Območja naselja za centralne dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Zbelovo:
1.1. Zahodni del naselja Zbelovo, južno ob cesti R-337 Slovenske Konjice–Poljčane
1.2. Osrednji del naselja Zbelovo
2.0 Pretežno stanovanjska območja:
2.1. Osrednji del naselja Zbelovo, ob cestah Slovenske Konjice–Poljčane in Jernej
2.2. Jugozahodni del naselja Zbelovo, severno ob Dravinji
2.3. Jugovzhodni del območja urejanja 103/a
3.0 Območja za rekreacijo in šport:
3.1. Osrednji del naselja Zbelovo ob igrišču
3.2. Osrednji del območja urejanja 104
4.0 Nezazidan – odprt prostor/prehod v kmetijske in gozdne površine:
4.1. Južni del območja naselja Zbelovo ob Dravinji
4.2. Obrobni del območja urejanja 104
4.3. Osrednji del območja urejanja 103/a
5.0 Gozdne površine:
5.1. Gozd v območju naselja Zbelovo
5.2. Gozd v zahodnem delu območja urejanja 103/a
5.3. Gozd v severovzhodnem delu območja urejanja 103/a.

Pogoji za določanje vrst posegov v prostor:
Za določanje vrst posegov v prostor ureditvenega območja naselja Zbelovo veljajo naslednje načelne opredelitve:
– dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov (cestno omrežje in naprave, omrežje PTT in RTV in CATV zvez, elektroprenosno omrežje, komunalno omrežje in naprave), pomembnih za ureditveno območje oziroma za naselje Zbelovo, ki so skladni z opredelitvami iz planskih aktov občine Slovenske Konjice, na osnovi meril iz PUP ter predpisanih z lokacijsko dokumentacijo in kolikor s PUP ni drugače določeno;
– dovoljene so nadomestne gradnje, adaptacije in prizidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Znotraj posameznih opredeljenih območij iz 7. člena tega odloka so dovoljeni še naslednji posegi:
a) v območjih urejanja 1.1. in 1.2. je dovoljena gradnja novih objektov, dozidava in nadzidava ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za centralne dejavnosti, ki so pomembne za razvoj naselja Zbelovo, po predhodnem soglasju KS Zbelovo,
b) v območjih urejanja 2.1., 2.2. in 2.3. je dovoljena gradnja novih stanovanjskih objektov, prizidkov, nadzidav in pomožnih objektov; dovoljene so tudi namembnosti za drobne obrtne in storitvene dejavnosti, vendar le za takšne dejavnosti, ki nimajo motečih vplivov na okolje, oziroma je možno te vplive z ukrepi zmanjšati na sprejemljivo stopnjo,
c) v območjih urejanja 3.1. in 3.2. so dovoljene gradnje objektov ter ureditve površin za rekreacijo in šport,
č) v območjih urejanja 4.1., 4.2., 4.3., 5.1., 5.2. in 5.3. ni dovoljena gradnja novih objektov.

Pogoji za spremembo namembnosti objektov:
Sprememba namembnosti objekta je načeloma dovoljena, vendar objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje in krajinske značilnosti prostora. Nove namembnosti objektov in površin morajo biti v skladu z namembnostmi območij kot so opredeljena v 10. členu tega odloka.
Spremembe namembnosti objektov so dovoljene le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. V posamezna opredeljena območja ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost.

Splošni pogoji za oblikovanje objektov
Novogradnje, nadzidave in dozidave naj se prilagajajo okoliškim objektom po površini in gradbeni črti, naklonu streh in smereh slemen, videzu gradbenih materialov, ki so uporabljeni za fasade in strehe, po zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča in merilih arhitekturnih elementov, kolikor so vsi ti elementi na okoliških objektih skladni s pogoji za oblikovanje iz te obrazložitve.
Namembnost novogradnje mora biti skladna z usmeritvami, ki jih za območje njene lokaciji predpisujejo določila iz te obrazložitve. Izraba zemljišča naj bo prilagojena obstoječi izrabi v okolici.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so dovoljene z enakimi pogoji, ki veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor to ni drugače določeno.
Pomožni objekti kot so garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute, pergole, nadstreški in drugo, so dovoljeni le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih potreb. Pri novogradnjah je treba garaže in druge pomožne prostore urediti v sklopu objekta. Za pomožne objekta veljajo enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico kot to velja za novogradnje.

Pogoji za oblikovanje objektov:
Pogoji za oblikovanje novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidav so naslednji:
a) Stanovanjski objekti:
– Tloris naj bo praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5), daljša stranica objekta je praviloma vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje za lokacije na strmejših legah pritličje + 1. etaža + izkoriščeno podstrešje za lokacije na ravninskih legah.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 35 do 40°. Kritina naj bo praviloma opečna. V posameznih območjih urejanja je potrebno naklon strešin in kritino prilagajati sosednjim objektom.
b) Pomožni objekti:
– Dovoljena je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2 m × 3 m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna z naklonom strešin 35 do 40 ° in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin za ogrevanje posamičnih objekov naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
c) Ostali objekti (objekti centralnih dejavnosti, storitvenih in trgovskih dejavnosti, obrtni objekti):
– Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi bodoče funkcije objekta, ter vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave. Oblikovanje teh objektov se določi na osnovi funkcije objektov, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem idejnem projektu, ki je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije.

Pogoji za adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.

Pogoji za ureditev okolice
Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani v naravnih materialih.
Ograje so dovoljene, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1 m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste. Odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo drugi predpisi.
Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z domačimi vrstami rastlinja.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in glede na naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkcionalno zemljišče):
a) Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manj kot 1 m.
Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča-parcele.
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.
b) Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.

Za določanje velikosti parcel za stanovanjske objekte velja določilo, da naj velikost posamične parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel v območju.

Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji.
Odmiki novih objektov in prizidanih delov objektov od sosednjih objektov morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov. Odmik novega objekta od obstoječih ne sme biti večji od 18 m.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.
Odmiki od Dravinje in drugih vodotokov morajo biti najmanj 5 m oziroma v skladu s pogoji skrbnika vodotoka.
Novi objekti in prizidani deli objektov morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani drugi varstveni pogoji.
Odmiki novih objektov ter prizidanih delov objektov od parcelnih mej morajo biti najmanj 4 m, od sosednjih objektov pa najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarno-varnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem sosedov.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri prizidanih objektih usklajeni z določili zakona o cestah. Za nove objekta odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi za vse vrste komunalnih vodov in naprav.

Načrtovanje in urejanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškoduje cesta in cestni objekti.
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom, če je to možno. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Pri graditvi ali rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno mrežo predvidijo v projektih za graditev ali rekonstrukcijo.
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

Splošni pogoji za komunalno urejanje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma na novozgrajeno komunalno omrežje. Za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča skrbi investitor.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijsko mrežo za odvajanje odpadnih vod z zagotovljenim ustreznim čiščenjem, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Kjer kanalizacijska mreža za odvajanje odpadnih vod še ni urejena, se odvajanje rešuje z ustreznimi individualnimi napravami. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načelu komunalne storitve.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije, ter določila in predpise, ki so veljavni na območju Občine Slovenske Konjice. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno izpolnjevanje obrambno-zaščitnih zahtev (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).

Oskrba z vodo:
Pri oskrbi z vodo je upoštevati naslednje pogoje:
– vsa nova in dopolnilna gradnja mora biti priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca,
– za lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, je predhodno preučiti možnost za zagotavljanje ustreznih količin vode,
– v predelih ureditvenega območja, kjer ni javnega vodovoda ali ta ni predviden, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak ali lastni vodni vir) po predhodni kemijski in bakteriološki ocenitvi kakovosti vode v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine,
– kolikor se oceni, da vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne nemenske požarne zbiralnike vode po pogojih ki jih določi pristojna požarnovarnostna inšpekcijska služba,
– ni dovoljeno zasipavnje obstoječih vodnjakov. Lastnik vodnjaka je dolžan vodnjak ustrezno vzdrževati.

Odvajanje odpadnih vod:
V delih ureditvenega območja, kjer ni kanalizacije, veljajo za odvod odpadnih vod določila iz navodila o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

Komunalni odpadki:
Za odstranjevanje komunalnim odpadkov veljajo naslednji pogoji:
– vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje in oskrbovanje javnega sanitarnega odlagališča za odpadke v občini Slovenske Konjice je določeno s predpisi, ki urejajo to področje ter z občinskim odlokom ravnanju z odpadki,
– neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi in vzpostavi prvotno stanje in namembnost,
– posebne odpadke (odpadne gošče in galvane, usedline barv, kisline, lugi, emulzije, usedline iz lovilcev olj in maščob) ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.

Energetska oskrba:
Za oskrbo z električno energijo veljajo naslednji pogoji:
– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje ter planirano zasnovo elektroomrežja,
– upravljalec mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše investitorjem v elektroenergetskem soglasju pred izdajo dovoljenja za gradnjo,
– priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na elektroenergatsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljalca,
– graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše ustrezna strokovna služba.

Posegi v infrastrukturne koridorje:
Cestam so določeni varovalni pasovi:
– 20 m za regionalno cesto R-377 Slovenske Konjice–Poljčane,
– 4 m za lokalne dostope.
Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi. Za gradnjo v varovalnem pasu kategoriziranih cest, gradnjo dovoznih priključkov, postavitev ograj ali škarp in saditev žive meje, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca cest.
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat, kjer so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi za komunalno urejanje naselja.
I. glavna, dvotirna, elektrificirana železniška proga Maribor–Celje ima določen 100 m varsteveni pas železniške proge (območje 104). Posegi v varnostnem pasu so možni le po predhodnem soglasju Slovenskih železnic.
Za vse posege, ki bi segli v varovalni pas VN 20 KV elektro, je potrebno predhodno pridobiti pogoje in soglasje upravljalca.

Varovanje kmetijskih zemljišč in kulturne krajine:
Pri poseganju v prostor ureditvenega območja naselja Zbelovo (kmetijska dejavnost, prenova, novogradnja in vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro- in hidromelioracije, vzdrževanje omejkov in drugega vaškega zelenja) je potrebno upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– ohranjanje krajinskega vzorca naravnih prvin in njegovih površinskih in volumenskih razmerij,
– ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora in značilnosti prostora.
Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije ipd.), vsi posegi v prostor pa morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi.
Okolica objektov se lahko zasadi le z domačimi vrstami rastlinja.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pri posegih v prostor, je deponirati in jo uporabiti za izvedbo brežin oziroma ureditev novih zelenih površin.
Da se ohranja naravno ravnovesje in zaradi smotrnega gospodarjenja, je potrebno za postavitev čebelnjakov upoštevati pogoje soglasja čebelarskega društva in pristojnega veterinarskega inšpektorja.

Varovanje vodotoka Dravinja:
Vodotok Dravinjo in potoke, ki tečejo po ureditvenem območju, je potrebno urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od vodotoka vsaj 5 m. V varstvenem pasu vodotoka ne smejo biti locirani objekti, ki bi ovirali prehod ob vodotoku.

Varovanje zraka:
Vsi viri vseh vrst onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje varovanja.
Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih objektih in napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

Varstvo pred hrupom:
Območje urejanja, kot je opredeljeno v 5. členu tega odloka, je opredeljeno v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje) po 4. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter so zanj določene. Za to območje so v 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure).
V primeru izgradnje objektov za dejavnosti, kjer se pričakuje večja stopnja hrupnosti, ob začetku obratovanja opraviti meritve hrupa pri najbližjem stanovanjskem objektu. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti le poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti takoj sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita).
Poseljena območja ob cesti R-377 je treba varovati pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih za zahtevnejše posege v prostor, za katere je pomembna stopnja hrupa, ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
V območjih, kjer prevladuje stanovanjska funkcija so dopustne le take dodatne dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

Ureditveno območje naselja Zbelovo (območje urejanja 103) je opredeljeno kot kulturni spomenik, in sicer je uvrščeno med urbanistične spomenike – ruralna naselja.
Za varovanje območja urejanja 103 velja naslednji varstveni režim:
– varovanje vidnih sestavin naselja s poudarkom na obstoječi rabi tal,
– prepovedana je nadaljnja širitev naselja – zgostitve v mejah naselja.
Za posege v prostoru območja urejanja 103 si morajo investitorji pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti smernice pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za zagotovitev varstva pred požari je pri izdelavi lokacijske in druge dokumentacije za posamezne posege upoštevati požarnovarnostne predpise in pogoje iz soglasij pristojne požarnovarnostne inšpekcije.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative iz veljavnih zakonov, prepisov in standardov za področje varstva pred požari.
Interese in potrebe glede zaklanjanja in zavarovanja prebivalcev in dobrin v izrednih razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov za parcele v območjih urejanja 103 in 104, ki so navedene v 6. členu tega odloka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri pristojnih organih Občine Slovenske Konjice in na Upravni enoti Slovenske Konjice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.