Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US RS, 73/95 – odločba US RS, 9/96 – odločba US RS, 39/96 – odločba US RS in 44/96 – odločba US RS), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 2/96) je Občinski svet občine Krško na seji dne 13. 2. 1997 sprejel

Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu območja Termoelektrarne Brestanica (TEB), ki ga je izdelal Savaprojekt Krško pod številko UN-104/96.

Ureditveni načrt območja TEB je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela, ki sta sestavna dela tega odloka.
Tekstualni del:
– odlok o ureditvenem načrtu območja TEB
– uvodni del
– seznam upoštevane zakonodaje, dokumentacije in ostalega gradiva
– planska izhodišča
– opis dejavnosti
– ureditvena situacija
– rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo in novogradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture
– presoja vplivov na okolje
– ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito
– pogoji pogojedajalcev
– soglasja
Grafične priloge so:
– izsek iz grafičnih prilog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986–1990
– kopija katastrskega načrta
– geodetska podloga
– ureditvena situacija
– prerez
– situacija komunalne in energetske infrastrukture
– ureditve za obrambo in zaščito
– načrt gradbenih parcel
– elementi za zakoličbo
Sestavni del ureditvenega načrta je tudi presoja vplivov TEB na okolje, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar, čt. Ref. 1332/96 – I.

Območje urejanja zajema kompleks termoelektrarne, obstoječe stikališče, površino južno od Elektrarniške ceste in območje med regionalno cesto in ograjo termoelektrarne.
Območje ureditvenega načrta je velikosti 11,2 ha.
Meja ureditvenega načrta TEB poteka, na zahodu ob regionalni cesti R 362 Brestanica–Podsreda, na severu po meji obrtno proizvodnega območja nekdanjega Sigmata in po meji stanovanjskega naselja Dorc. Na vzhodu meja poteka po ograji kompleksa termoelektrarne in meji na kmetijsko zemljišče na jugu pa deloma ob južni ograji obstoječega stikališča, ob Elektrarniški cesti in po prosti površini, ki v skladu s planskimi dokumenti meji na mestno zelenje.
Območje, ki se obravnava obsega naslednje parcelne številke:
k.o. Brestanica
stp. 167/1, stp. 167/2, 167/3, 196/2, stp. 222, stp. 230, stp. 271, 408/4, 411/3, 412/3, 414/4, 416, 418,422/3, 423/1, 423/2, 423/7, 423/6, 423/3, 424, 425/1, 425/2, 426, 427/1, 427/2, 428, 429/1, 429/2, 437/1, 573/1, 575/1, 575/2, 576, 593, 594,
k.o. Stolovnik
147/2, 148/1, 153, 154/3, 156/2, 157/3, 154/2, 154/1, 144/2.

Osnovna namenska raba površin v območju kompleka termoelektrarne je proizvodnja električne energije z inštalirano skupno močjo 3 × 23 MW + 2 × 12,5 MW = 94 MW.
Razširijo se obstoječe proizvodne kapacitete s postavitvijo novih plinsko-turbinskih agregatov maksimalne moči 246 MV. Nova plinska turbina v prvem obdobju obratuje predvsem kot rezervna moč ter pokriva potrebe po vršni energiji, kasneje pa bo pokrivala potrebe po trapezni in pasovni energiji.

Ureditveni načrt obravnava posamezna območja znotraj in delno zunaj TEB, določena glede namenske rabe površin in sicer:
– upravno tehnično območje
– proizvodno območje
– območje rezervoarjev za gorivo
– območje stikališča
– območje za predvideno širitev
– poslovno stanovanjsko območje.

Upravno tehnično območje
Območje zajema obstoječe objekte ob glavnem vhodu: objekt uprave in obrata družbene prehrane, objekt delavnic, skladišč, garaž in tehničnih pisarn, skladišče vnetljivih snovi in skladišče jeklenk, ter skladišče strojne in elektro opreme. Poleg obstoječih objektov so v območju tudi obstoječi parkirni prostori.
Predvidena je dozidava upravnega objekta na južno stran. V dozidavi se uredi vratarnica, novi vhod v upravni objekt in pisarniški prostori.
Uredijo se novi parkirni prostori pri upravnem objektu, kolesarnica se prestavi severno od obstoječe. Priključek parkirišč na javno cesto ostane obstoječ.
Vozni pas pri parkirišču ob stikališču se razširi, nad parkirnimi prostori se zgradi betonska nadstrešnica, ki varuje vozila pred možnimi poškodbami s strani stikališča.
Za potrebe termoelektrarne je v končni fazi možna ureditev skupno 130 parkirnih mest.

Proizvodno območje
V območju se vrši proizvodnja električne energije. Obstoječi objekti: glavni pogonski objekt s parno turbino in stikališčem, pogonski objekt plinske turbine 3 × 20 MW s kotli na odpadno toploto, stikalne in trafo 10 kV kabine, hladilni stolp, dekarbonizacija, črpalnica goriva in stabilna gasilna naprava, pomožni objekt (garaže, skladišča, gasilski prostori), diesel agregat, kemična priprava vode in črpalnica goriva, ter dnevni in zagonski rezervoar.
Predvideva se razširitev proizvodnih kapacitet s plinsko-turbinskimi agregati. Na mestu kjer so bili objekti premogovne tehnologije se zgradi nov proizvodni objekt v katerem je v prvi fazi predvidena postavitev prve in potem še druge pliske turbine v odprtem ciklusu. Moč enega plinsko-turbinskega agregata je predvidena od 70 do 125 MW. Plinske turbine in spremljajoče naprave se postavijo znotraj akustično izolirane strojnice. Vsak plinski agregat bo imel svoj dimnik višine med 50 in 65 m.
Objekt se locira med glavnim pogonskim objektom in pomožnim objektom (garaže, skladišča, gasilski prostori).
Ob razširitvi proizvodnih kapacitet je predvidena prestavitev diesel agregata in kotlarne, izgradnja objekta za kemično pripravo vode z nevtralizacijskim bazenom, merilne filtrirne postaje za plin, razširitev objekta dekarbonizacije tehnološke vode in povečavo ali izgradnjo novega dnevnega rezervoarja.

Območje rezervoarjev za gorivo
Na območju so zgrajeni trije rezervoarji za gorivo velikosti po 6500 m3, podzemni rezervoar za tekoče gorivo 30 m3, avtocisternsko pretakališče goriva in merilno regulacijska plinska postaja Brestanica.
Na območju poleg položitve dodatnega plinovoda ni načrtovanih novih posegov, je le predvidena hortikulturna ureditev z zasaditvijo dreves proti stanovanjskem naselju Dorc.

Območje stikališča
Območje stikališča obsega dve zaključeni lokaciji, ki jih ločuje Elektrarniška cesta. Iz obstoječega stikališča elektrarne izhajajo naslednji 110 kV daljnovodi: Laško, Sevnica, Hudo (Novo mesto), Trbovlje, Brežice, RTP Krško–Hudo, NEK, DES Krško. Iz stikališča izhajajo 20 kV daljnovodi za: črpališče, Rudnik Senovo, Gunte, Roto 1, Sremič, Sevnica 2, Planino.
Predvidena so vzdrževalna dela, položitev visokonapetostnih kablovodov ter montaža dodatnih daljnovodnih polj v mejah obstoječega stikališča.

Območje za predvideno širitev
Območje je locirano severno od proizvodnega območja, to je nepozidano zemljišče.
Območje rezervata je namenjeno za gradnjo novih objektov v II. fazi gradnje ob dograditvi plinsko parnega procesa (kombinirani proces), ki ni predmet tega ureditvenega načrta. Na območju so predvidene urejene zelene površine.

Poslovno stanovanjsko območje
Območje je v celoti locirano izven ograje elektrarne med regionalno cesto in ozkotirno rudniško železnico. Na območju je ob regionalni cesti zgrajen večstanovanjski dvoetažni objekt.
Predvidena je izgradnja večnamenskega objekta izven koridorjev visokonapetostnih daljnovodov in koridorja ozkotirne železnice. V objektu je možna ureditev večnamenskih prostorov predvsem v pritličju. Dovoljena je tudi ureditev stanovanjskih prostorov v nadstropnem in podstrešnem delu. Objekt je zasnovan v obliki črke U. V dvoriščnem delu je predvidena ureditev manjšega trga.
Parkirni prostori za potrebe objekta se uredijo pod daljnovodnim koridorjem.
Varuje se koridor ozkotirne rudniške železnice širine 6 m do določtve nove rabe prostora.
V območju daljnovodnih koridorjev ni dovoljeno saditi dreves, zelenice se zaseje s travo in zasadi z nizkim grmičevjem.

Poleg novogradenj je možna tudi rekonstrukcija, adaptacija in sanacija obstoječih objektov in naprav.

Pogoji za oblikovanje objektov
Dozidave objektov v upravno tehničnem območju se gabaritno in oblikovno prilagajajo obstoječim objektom ter predstavljajo prehod iz industrijskega oblikovanja v lokalno.
Gabarite v proizvodnem območju narekujejo v prvi vrsti potrebe tehnologije. Strehe objektov v tem območju so načeloma ravne, oziroma z minimalnimi nakloni.
Pri oblikovanju fasad je potrebno barvno in konstrukcijsko težiti k poenotenju vizualnega vtisa celotnega kompleksa.
Objekt v poslovno stanovanjskem območju mora slediti obliko obstoječega objekta. Horizontalni gabarit se poveča, vendar se zadrži širina objekta in vertikalni gabarit: pritličje, nadstropje in podstrešje. Streha je simetrična strma dvokapnica naklona ca. 40 stopinj, zaključena s čopi. Kota kapi je v nivoju plošče nad nadstropjem. Na strehi je možna izvedba frčad z dvokapno streho in zaključnim čopom. Kritina objekta mora biti opečna. Fasado objekta oblikovati z upoštevanjem obstoječih arhitekturnih značilnosti naselja.

Ureditev zelenih površin
Zelene površine v območu termoelektrarne se hortikulturno uredijo. Ob parkiriščih pred upravnim objektom se zasadi nizko grmičevje. V severnem delu območja proti stanovanjskem naselju se zasadi visokodebelno drevje.
Zelene površine pod daljnovodnimi koridorji je dovoljeno zasaditi samo z nizkim grmičevjem.

Prometna ureditev
Ceste
Dovozi v območje termoelektrarne in tudi dostopne in interventne ceste znotraj ograje ostanejo obstoječi s potrebno korekcijo uvoznih radijev. Elektrarniška cesta ostane javna prometnica. Rekonstruira se dovozna cesta ob parkiriščih urejenih ob stikališču na širino 6 m. Cesta se nameni javnemu prometu. Iz ceste se uredi priključek na parkirišče, ki se uredi za potrebe večnamenskega objekta.
Vse priključke na javne ceste je potrebno opremiti z ustrezno horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
Polaganje infrastrukturnih naprav na območju javnih cest in prečkanje teh se izvaja v soglasju z upravljalcem. Pod povoznimi površinami se vse naprave polagajo v zaščitne cevi.
Parkirišča
Nove parkirne površine za potrebe termoelektrarne se uredi ob upravnem objektu. Parkirišče se dimenzionira v skladu s predpisi na koti obstoječega terena.
Parkirišče za potrebe večnamenskega objekta se uredi pod daljnovodnimi koridorji. Varnostna višina med spodnjim vodnikom in koto parkirišča je min. 7 m.
Ozkotirna rudniška železnica
Trasa rudniške železnice se varuje s koridorjem širine 6 m. V koridorju ni možna gradnja objektov. Namenska raba koridorja bo določena za celotno traso s posebnim dokumentom.
Pločniki
Pri projektiranju pločnikov ob regionalni cesti upoštevati možnost dostopov za invalide.
V območju pločnika ni dovoljeno projektirati nobenih ovir in je potrebno upoštevati minimalne odmike: svetilk javne razsvetljave od zunanjega roba pločnika 0,5 m, prometne signalizacije in informacijskih tabel, košev za smeti 1 m od zunanjega roba pločnika, prometu in vidljivosti primerne zasaditve 1 m od zunanjega roba pločnika.
Instalacije v pločnikih se mora polagati v PVC kanalizacijo z betonskimi jaški.

Komunalna ureditev območja
Kanalizacija
Na območju kompleksa je izveden mešan sistem kanalizacije z izpustoma v kanalizacijski kolektor in v Brestaniški potok. Z rekonstrukcijami se teži k postopnemu uvajanju ločenega sistema v vodotesni izvedbi.
Predvideni objekti se priključujejo na obstoječo kanalizacijo tako, da se meteorne vode s streh in ostalih površin spelje v kanalizacijo, ki se odvaja v potok. Meteorne vode iz parkirišč in površin, kjer je možnost onesnaženja voda z olji, se pred izpustom v kanalizacijo vodi preko lovilcev olj in maščob.
Fekalne vode iz predvidenih objektov se spelje preko greznic v obstoječo kanalizacijo, ki je priključena na kanalizacijski kolektor Brestanica–Senovo.
Tehnološke vode se spušča v kanalizacijo, ki je speljana v potok preko lastnih čistilnih sistemov in kontrolnih jaškov.

Vodovod
Oskrba z vodo je urejena iz dveh vodnih virov, in sicer:
– sanitarna voda iz javnega vodovodnega omrežja
– tehnološka voda iz lastnega črpališča na potoku Brestanica.
Predvidene objekte se priključi na obstoječ vodovodni sistem. Na mestu obstoječega vodomernega jaška se namesti nov LTŽ pokrov.
Tehnološki vod ima funkcijo dobave tehnološke vode in hidrantnega omrežja.

TT omrežje in sistem zvez
Objekti termoelektrarne Brestanica so priključeni na javno telefonsko omrežje preko interne telefonske centrale.
Izvedena je optična povezava med NEK in TEB, območje je priključeno na in KDS omrežje.
Pri poseganju v trase javnega tt omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca, ki določi način zaščite ali prestavitve omrežja.

Elektro omrežje
Napajanje objektov TEB z nizko napetostjo je iz lastne transformacije. Rezervno napajanje je iz 20 kV omrežja distribucije.
Predvideni objekti na območju termoelektrarne se priključujejo na interno omrežje.
Prenos energije od novih transformatorjev, ki bodo locirani v sklopu novega proizvodnega objekta se do stikališča vrši preko visokonapetostnih 110 kV kablov. Polaganje se izvaja v podzemni kabelski kineti.
Objekti se locirajo izven obstoječih koridorjev visokonapetostnih daljnovodov in kablovodov.

Plinovod
Za vse gradbene posege v 2 × 200 m zaščitnem pasu plinovoda je potrebno pridobiti soglasje k lokaciji in gradnji upravljalca plinovodnega omrežja.
Za potrebe novih plinskih turbin se izvede novo interno plinovodno omrežje od MRP Brestanica, ki je v upravljanju Geoplina.
Investitor mora ob dokončnem definiranju načina oskrbe z zemeljskim plinom iz obstoječega magistralnega plinovoda skleniti ustrezen dogovor z dobaviteljem plina, Geoplin d.o.o. Ljubljana.
Dobavljene količine bodo v okviru tehničnih omejitev in usklajene z ustreznim dogovorom med Geoplinom in TE Brestanica.

Odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo v tipske posode, ki se locirajo na urejen plato v območju termoelektrarne do katerega mora biti omogočen dostop komunalnim vozilom.
Poleg posod za komunalne odpadke se namestijo posode za sekundarne surovine (kovinski odpadki).
Odpadna olja se zbira v ustreznih posodah ločeno olja za sežig in olja za reciklažo. Za odvoz odpadnih olj se sklene dogovor s pooblaščeno organizacijo.

Ogrevanje
Ogrevanje objektov je urejeno iz centralne kotlovnice na lastno gorivo, olje ali plin in iz tehnološkega procesa z odvzemno paro.
Predvideni objekti se priključijo na obstoječ sistem.

Varstvo zraka
Obstoječe in predvidene naprave morajo zadostiti pogojem, da v primeru obratovanja z uporabo zemeljskega plina ali ekstralahkega olja emisijske koncentracije ne presagajo:
– mejne emisijske vrednosti sajavosti dimnih plinov
– mejne emisijske vrednosti koncentracije ogljikovega monoksida
– mejno emisijsko vrednost koncentracije dušikovih oksidov.

Sanacijo hladilnega stolpa je potrebno izvesti v smislu manjše porabe vode, lovljenja vodnih kapljic s čimer se zmanjša problem poledice v okolici v zimskem času.

Varstvo podzemnih voda
Na območju termoelektrarne je možnost onesnaženja voda z mineralnimi olji, ki se pojavljajo v tehnološkem procesu pri pogonskem gorivu, odpadna olja iz tehnoloških postrojev in transformatorska olja.
Vode se pred onesnaženjem varuje z:
– izgradnjo neprepustnih lovilnih skled pri nadzemnih rezervoarjih
– vgradnjo dvoplaščnih podzemnih rezervoarjev
– izgradnjo neprepustnih kinet za cevovode goriva
– stalno kontrolo in nadzorom o tesnosti obstoječih lovilnih skled in nadzemnih rezervoarjev.

Ravnanje z odpadnimi vodami
Odpadne vode delimo na: tehnološke, padavinske in komunalne.
Padavinske vode, pri katerih je možnost onesnaženja z olji in maščobami se pred izpustom v kanalizacijo, ki je vodena v potok spelje preko ustreznih lovilcev olj in maščob.
Tehnološke odpadne vode se nevtralizira in kontrolirano izpusti v kanalizacijo, ki je vodena v potok.
Izpust vroče tehnološke vode se vrši preko hladilne jame z dotokom hladne vode.
Komunalne odpadne fekalne vode se preko greznic vodi v obstoječ kolektor Brestanica–Senovo.

Hrup
Območje urejanja spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom, to je območje brez stanovanj namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transpotrni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim za katere velja maksimalna dnevna in nočna raven 70 dBA.
Glede na značilnosti sosednjih območij mejne vrednosti hrupa na ograji kompleksa ne smejo presegati zahtev za III. območje in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
Kolikor bodo meritve hrupa presegle omenjene vrednosti bo potrebno izvesti naknadne protihrupne ukrepe (dušenje na viru, bariere).

Obramba in zaščita
Varstvo pred požarom
Pri lociranju novih objektov na območju UN se mora:
– zagotoviti zadostne odmike med posameznimi objekti, na mestih kjer to ni mogoče se izvaja požarne zidove
– zagotoviti možnost dostopa gasilskih vozil do objektov vsaj z dveh strani in tako širino cest, da je možen dostop z vsakim gasilskim vozilom
– zagotoviti površine za gasilsko orodje in opremo
– zagotavljati zadostne količine požarne vode iz hidrantne mreže
– izbrati primerne lokacije elektroenergetskega postroja in primerne razporeditve opreme in naprav, ki vsebujejo vnetljive tekočine
– zagotoviti pravočasno in zanesljivo odkrivanje in javljanje nastalega požara na požarno ogroženih mestih.

Vsi objekti v ureditvenem načrtu morajo biti grajeni po pogojih, predvidenih za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa 8 stopenj po MCS.

Etapnost izvedbe
Možnost je tudi etapne izgradnje, postavitev vsake turbine posebej.

Ureditev gradbišča
V času gradnje se mora zagotoviti nemoten in varen dostop do vseh objektov in zemljišč tako po javnih cestah kot tudi interventni dostopi do obstoječih objektov v območju termoelektrarne.

Poleg obveznosti iz drugih določb tega odloka mora investitor posegov v prostor in izvajalci UN:
– pred pričetkom del pravočasno obvestiti upravljalce energetskih in komunalnih naprav in skupno z njimi zakoličiti tangirane podzemne vode
– izkope v bližini obstoječih naprav izvajati ročno in pod nadzorom upravljalcev
– izvesti vse potrebne zaščite obstoječih tangiranih naprav
– v času gradnje objektov je potrebno omogočiti varen in v največji možni meri nemoten potek prometa na javnih prometnicah
– na podlagi 2. člena drugega odstavka zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) mora investitor zaradi sanacije ekoloških obremenitev v okolje zagotoviti sredstva za sanacijo le-teh – izvesti meritve hrupa po začetku obratovanja plinskih turbin
– izvajati ostali monitoring v skladu s presojo vplivov na okolje.

Dovoljena so odstopanja znotraj osnovnih gradbenih linij proizvodnih objektov z upoštevanjem tehnoloških zahtev.

Na območju MRP Brestanica, ki je locirana v območju ureditvenega načrta veljajo določila odloka o lokacijskem načrtu plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Krško (Uradni list SRS, št. 29/89).

Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško.

Nadzor nad izvajanjem ureditvenega načrta vršijo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.