Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Sveta Krajevne skupnosti Rožna dolina ter Edvarda Grmadnika in Stojana Kralja iz Rožne doline, ki jih zastopa Maja Krašovec-Cej, odvetnica v Novi Gorici, na seji dne 27. februarja 1997

V 3. členu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dologoročnega plana Občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93) in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica (Uradni glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93) za območje nove Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/95) se v 1. točki V. poglavja razveljavijo besede “bencinskih servisov Rožna dolina III, Ajševica I in II”.

1. Pobudniki menijo, da je izpodbijani predpis neustaven, saj naj bi Občina Nova Gorica v postopku njegovega sprejemanja prekršila pravico pobudnikov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena ustave. Osnutek izpodbijanega odloka je bil javno razgrnjen v času od 1. 9. 1994 do 3. 10. 1994. Po zaključku javne razgrnitve naj bi bil Izvršni svet tedanje Skupščine občine Nova Gorica ta osnutek spreminjal in dopolnjeval. Tako naj bi bil v osnutek naknadno vnesel nova bencinska servisa Ajševica I in II, glinokop Marjetnica in lokacijo za alternativno letenje na Ajševici. V tem besedilu naj bi bila občinska skupščina odlok zatem tudi sprejela. Ob tem pobudniki tudi navajajo, da je bila šele decembra 1994 izdelana študija vplivov onesnaženosti zraka v okolju bencinskih servisov na Goriškem. Če bi bila ta študija znana že v času javne razgrnitve oziroma javne obravnave izpodbijanega akta, bi bili pobudniki njegovi vsebini v času javne razgrnitve še bolj oporekali. Pobudniki zato predlagajo razveljavitev izpodbijanega akta v celoti, saj naj bi ob njegovem sprejemanju ne bile zadovoljivo ugotovljene okoliščine, pomembne za njegovo javno obravnavanje. Podrejeno pa predlagajo le razveljavitev tistih delov odloka, ki so bili spremenjeni po javni razgrnitvi in javni obravnavi.
2. Mestni svet mestne občine Nova Gorica v svojem odgovoru povzema potek postopka javne razgrnitve in javnih obravnav izpodbijanega akta in priznava, da so bile določene dopolnitve osnutka odloka naknadno sprejete na sejah 15. 11. in 15. 12. 1994, torej po javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka. Vendar pa meni, da s tem 44. člen ustave ni bil kršen.

3. Ustavno sodišče je pobudo Edvarda Grmadnika in Stojana Kralja sprejelo, medtem ko je za pobudo Sveta krajevne skupnosti Rožna dolina ugotovilo, da ne izpolnjuje pogoja izkazanega pravnega interesa iz 24. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Pravni interes kot pogoj za vložitev pobude je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnika Grmadnik in Kralj svoj pravni interes zadovoljivo izkazujeta. Navajata, da stanujeta v bližini predvidenih posegov, ti pa bodo povzročili naraščanje onesnaženosti zraka in povečan hrup. Svet krajevne skupnosti pa svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da so člani zbora Krajevne skupnosti Rožna dolina krajani naselja, kjer so izpodbijani posegi predvideni, in so zaradi njih prav tako prizadeti kot prva pobudnika. Ustavno sodišče takšnega razlogovanja ne more upoštevati: svet krajevne skupnosti ima pravni interes le za vlaganje pobud za oceno predpisov, ki neposredno posegajo v pravice, pravne interese ali pravni položaj krajevne skupnosti oziroma njenega sveta, ne pa tudi za sprožanje pobud za oceno predpisov, ki posegajo v pravice prebivalcev krajevne skupnosti.
4. Ustavno sodišče je po sprejemu pobude ob uporabi četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami, saj je dejansko stanje pojasnjeno, ob preizkusu pobude pa je bilo nasprotnemu udeležencu omogočeno, da se o pobudi izjavi (kar je tudi izkoristil).
5. Z izpodbijanim odlokom je občina sprejela spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Postopek sprejemanja (in dopolnjevanja) prostorskih planskih aktov se je do uveljavitve zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list SRS, št. 48/90 – v nadaljevanju: ZPUP) odvijal po določbah zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 – v nadaljevanju: ZUreP). ZPUP, ki je stopil v veljavo v začetku leta 1991, pa v prvem odstavku 2. člena določa, da “se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občin... pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov”. To pomeni, da se odtlej tako kot prostorski izvedbeni akti tudi dolgoročni in srednjeročni prostorski plani pripravljajo in sprejemajo po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 – v nadaljevanju: ZUN). ZUN v 37. členu določa, da se osnutek sprememb prostorskega plana občine javno razgrne na sedežu občine ter v prizadetih krajevnih skupnostih. Javna razgrnitev traja najmanj mesec dni. Med razgrnitvijo se osnutek javno obravnava (38. člen). ZUN nadalje določa, da “po preteku javne razgrnitve obravnava izvršni svet občinske skupščine pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni, pridobe soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti ter pripravijo druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjen osnutek pošlje izvršni svet občinski skupščini” (39. člen ZUN). Pobudniki nasprotnemu udeležencu očitajo, da je pri sprejemanju izpodbijanega odloka obšel te določbe in s tem kršil njihovo pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena ustave. Ta ustavna določba daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.
6. Izvršni svet Skupščine občine Nova Gorica je v sklepu o javni razgrnitvi osnutka izpodbijanega odloka z dne 25. 8. 1994 določil, da bo razgrnil tekstualni del osnutka sprememb dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana skupaj z osnutki spremenjenih programskih zasnov prostorskih izvedbenih načrtov in z drugimi prilogami. Osnutek je bil javno razgrnjen od 1. 9. do 3. 10. 1994, javne obravnave pa so bile v tem času opravljene v krajevnih skupnostih, ki so s predlaganimi ureditvami prizadete (javna obravnava za Krajevno skupnost Rožna dolina je bila dne 24. 10. 1994). Javno razgrnjeni osnutek sprememb 1. točke V. poglavja družbenega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986-90 (srednjeročnega plana) predvideva v širšem mestnem območju Nove Gorice in na območju Goriških Brd med drugim naslednje posege: “novogradnje bencinskih servisov Rožna dolina III in IV (lokaciji bosta natančneje določeni po sprejetju lokacijskega načrta šempetrske obvoznice) ter Grčna II...”. V objavljenem odloku pa je besedilo te alinee sledeče: “novogradnje bencinskih servisov Rožna dolina III, Ajševica I in II ter Grčna II...” Drugače od osnutka objavljeni odlok ne govori več o bencinski črpalki Rožna dolina IV ter o poznejši določitvi lokacije bencinske črpalke Rožna dolina III, ob tem pa dodaja dve novi črpalki (Ajševica I in II), katerih razgrnjeni in obravnavani osnutek ni omenjal. O spremembi pogoja za lokacijo črpalke Rožna dolina III in o dveh novih črpalkah Ajševica I in II se torej krajani na javnih razgrnitvi in javni obravnavi niso mogli izreči. To pomeni kršitev ZUN v členih 37 do 39 in s tem tudi kršitev ustavne pravice pobudnikov do sodelovanja v javnih zadevah po 44. členu ustave.
7. Navedene določbe ZUN o javni razgrnitvi, javni obravnavi in o usklajevanju prostorskih aktov seveda ne pomenijo, da mora občinski svet po razgrnitvi slepo vztrajati pri besedilu osnutka in ga pozneje ne sme spreminjati. To bi bilo v nasprotju z namenom določb o sodelovanju javnosti v teh postopkih, saj bi onemogočilo vsak vpliv krajanov na vsebino razgrnjenih osnutkov. Spremembe so seveda mogoče (ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 39. člena – pridobljenih soglasij itn.) glede tistih načrtovanih posegov in ureditev, ki so bili javno razgrnjeni in javno obravnavani, in v tistih smereh, ki so bile predlagane v pripombah, podanih na javni razgrnitvi in obravnavi. V nasprotju z navedenimi členi ZUN pa je, če se po opravljeni razgrnitvi in obravnavi osnutek dopolni s povsem novimi planiranimi posegi, s katerimi javnost poprej sploh ni bila seznanjena in zato ni nanje mogla reagirati. V takem primeru gre za izogibanje navedenim določbam ZUN in s tem za kršitev pravice iz 44. člena ustave. Ustavno sodišče je zato 3. člen izpodbijanega odloka v delu, ki uvaja nova posega in spreminja pogoj za črpalko Rožna dolina III, razveljavilo.
8. Pobudnika navajata tudi dva druga primera, ko naj bi bila v odlok naknadno vnesena posega, ki nista bila javno razgrnjena in javno obravnavana, vendar v teh primerih ustavno sodišče kršitve postopka po ZUN ni ugotovilo. Glinokop Marjetnica in lokacija za alternativno letenje na Ajševici v nasprotju s trditvami pobudnikov v veljavni odlok namreč nista vnesena.

9. Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.