Ustavno sodišče je na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) na seji dne 27. februarja 1997

Odločba št. U-I-116/95-23 z dne 30. januarja 1997 se izvršuje tako, da ugotovitev skladnosti določbe 1. člena sklepa o spremembi metodologije za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 23/95) z ustavo in zakonom ne pomeni odprave učinkov sklepa št. U-I-116/95-6 z dne 12. 10. 1995 o začasnem zadržanju njenega izvrševanja in s tem morebitnega znižanja provizij za čas njegove veljavnosti.

1. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe sklepa o spremembi metodologije za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (v nadaljevanju: sklep) po opravljeni javni obravnavi, ki je bila dne 18. 12. 1996, ugotovilo, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo in zakonom. O tem je izdalo odločbo, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 10/97 z dne 21. 2. 1997.
2. V istem postopku je ustavno sodišče na predlog pobudnikov na seji dne 12. 10. 1995 s sklepom št. U-I-134/95-6 odločilo, da se do sprejetja končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega 1. člena sklepa. Tako je sklenilo zaradi tega, ker je ocenilo, da bi uveljavitev izpodbijane določbe lahko pomenila tudi poseg v obstoječa pogodbena razmerja, ki so jih sklepale pooblaščene družbe za upravljanje, s tem pa bi bila okrnjena avtonomija strank pri sklepanju obligacijskih razmerij. Ustavno sodišče je tudi ocenilo, da je v času odločanja o začasnem zadržanju obstajala realna nevarnost, da bi uporaba izpodbijane določbe imela za posledico nekajkrat nižje prihodke pooblaščenih družb za upravljanje od tistih, ki so bili pogodbeno dogovorjeni, ob tem ko imajo v času nakupa delnic za lastniške certifikate z upravljalskimi odločitvami velik obseg dela. Bistveno bi se zmanjšala tudi pravna varnost pooblaščenih družb za upravljanje. Zaradi predstavitve na podlagi izpodbijane določbe ugotovljene čiste vrednosti sredstev investicijskih družb navzven bi se utegnilo omajati zaupanje vlagateljev in poslovnih partnerjev teh družb, tako da bi bilo moteno njihovo urejeno in učinkovito notranje poslovanje pri izvajanju načrtovane in javnosti predstavljene finančno-gospodarske politike. Ustavno sodišče se je odločilo za začasno zadržanje izpodbijane določbe 1. člena sklepa tudi na podlagi ugotovitve, da bodo težko popravljive škodljive posledice v primeru zadržanja in kasnejše ugotovitve skladnosti izpodbijane določbe z ustavo in zakonom manjše od tistih, ki bi nastale, če izvrševanje izpodbijane določbe ne bi bilo zadržano, postopek pa bi bil končan z njeno razveljavitvijo ali odpravo.
3. Med postopkom ocene ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe so na seji sodišča dne 11. 7. 1996 na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) trije sodniki zahtevali razpis javne obravnave, ki pa naj bi bila izvedena šele v septembru 1996. Zato je sodišče ponovno pretehtalo razloge, ki so bili odločilnega pomena za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe sklepa. Ocenilo je, da razlogi ne obstajajo več, zato je s sklepom št. U-I-116/95-11 odločilo, da sklep o začasnem zadržanju izpodbijane določbe preneha veljati. V obrazložitvi je ustavno sodišče posebej poudarilo, da je v obdobju po izdaji začasne odredbe prišlo do velikega porasta vloženih certifikatov v pooblaščene investicijske družbe. Neskladje med zbranimi lastniškimi certifikati in tistimi, ki so bili vloženi v delnice, prenosljive vrednostne papirje in nepremičnine, pa bi z nadaljnjim zadržanjem izvrševanja izpodbijane določbe sklepa ogrozilo pravice vlagateljev lastniških certifikatov. S spremembo položaja so torej odpadli razlogi, ki so narekovali zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe sklepa. Ti razlogi pa so bili tako v primeru izdaje sklepa o začasnem zadržanju izpodbijane določbe kot v primeru njegovega prenehanja interesi vlagateljev certifikatov.
4. Po izdaji odločbe št. U-I-116/95-23, s katero je ustavno sodišče ugotovilo skladnost izpodbijanega 1. člena sklepa z ustavo in zakonom, je pri njenem izvrševanju prišlo do različnih razlag o njenih posledicah za obdobje, ko je veljal sklep o začasnem zadržanju. Zato so pobudniki z vlogo z dne 24. 2. 1997 predlagali ustavnemu sodišču, da izda razlago pravnih posledic sklepa o začasnem zadržanju. V vlogi so navedli, da pooblaščeni revizorji pri revidiranju računovodskih izkazov pooblaščenih družb za upravljanje menijo, da se v obdobju veljavnosti začasne odredbe ne bi smela obračunavati provizija na star način, kakršen je veljal pred uveljavitvijo izpodbijane določbe 1. člena sklepa. Ustavno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS izdalo to odločbo o načinu izvrševanja odločbe št. U-I-116/95-23.
5. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.