Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) na podlagi 23. člena statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 53/95) in na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, št. ML-338/97, je Občinski svet občine Kuzma, na seji dne 7. marca 1997 sprejel

Z namenom, da bi zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo nepremičnih kulturnih in zgodovinskih vrednot, s tem odlokom Občinski svet občine Kuzma razglaša domačijo Rajnar Štefana v Motovilcih št. 12, zaradi svojih etnoloških, arhitekturnih in ambientalnih vrednot za etnološki spomenik.

Ta odlok pod naslednjimi označbami določa:
– pod a) natančno označbo spomenika, navedbo imetnika oziroma upravljalca;
– pod b) lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– pod c) režim varstva spomenika;
– pod d) razne omejitve, prepovedi ter razvojne usmeritve.

a) k.o. Motovilci, št. z.k.vl.: 156, parc. št. 540, 542, last Rajnar Štefana, stanujoč Prešernova 74, M. Sobota.
Sestavni del tega odloka je mapna kopija z natančno določenim območjem zaščitenega kompleksa domačije.
b) v izjemnem ambientu Goričkega se v vasi Motovilci nahaja starejša prekmurska domačija. Sestavljata jo stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, ki stojita ločeno. Oba objekta sta zidana in s svojo podolžno obliko tvorita v L oblikovano dvorišče, ki se odpira proti vaški komunikaciji. Sredi dvorišča je neizrazit vodnjak ter lesena, novejša vrtna uta. Stavbi sta pritlični, pokriti z opečno dvokapno streho strmega naklona.
Dominanta domačije je 3x8 osna kmečka hiša, ki je s podolžnim tlorisom orientirana pravokotno na vaško cesto. Hiša se odlikuje z bogato okrašeno triosno cestno fasado, medtem ko so ostale fasade enostavno oblikovane. Na podolžnem vhodnem delu se v osrednji osi nahajajo masivna lesena vhodna vrata v lesenem okvirju ter še dodaten vhod v nekdanje gostilniške prostore. Do obeh vhodov vodijo ločene betonske stopnice. Na objektu se je v večini ohranilo staro stavbno pohištvo, razen dveh manjših oken na zadnji fasadi.
Notranjščina hiše je razdeljena na stanovanjski in bivši gostilniški del. Osrednji prostor stavbe pa sta veža in kuhinja. V sobi bivalnega dela se je ohranila krušna peč.
V gospodarskem poslopju si pod skupno streho v nizu sledijo: dva hleva, prehoden, v ostrešje odprt prostor, kašča z lesenim tramovnim stropom, “gumna” ter na stransko fasado prislonjen svinjak. Pod kaščo se nahaja obokana klet. Vsi deli poslopja imajo samostojne zunanje vhode.
Domačija predstavlja kvaliteten primer vaške arhitekture s preloma prejšnjega stoletja. Hkrati pa je pomemben materialni preostanek načina kmečkega življenja premožnejših vaščanov – gostilničarjev.
c) spomenik varujemo v njegovi avtentičnosti in pričevalnosti. Možni so obnovitveni posegi, ki ohranjajo vse spomeniške lastnosti objektov. Za vse posege na objektih ter v njihovem vplivnem območju so potrebna navodila in soglasje odgovorne spomeniške službe.
d) domačija je že zdavnaj izgubila svojo osnovno namembnost kmetije in gostilne. Po ustrezni obnovi je smiselna ureditev domačije za turizem na kmetih.

Občinska uprava občine Kuzma poda predlog za zaznambo spomenika v zemljiško knjigo v roku 30 dni od sprejema tega odloka.
Občinska uprava občine Kuzma v roku iz predhodnega odstavka, dostavi lastniku nepremičnin odlok v sklopu kompleksa zaščitenega spomenika ter jih na ta način seznani z uvedenim varstvenim režimom, prepovedmi in omejitvami in razvojnimi usmeritvami spomenika.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom etnološkega spomenika, opravljajo službe pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.