Občinski svet občine Radenci je na podlagi 7. in 35. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radenci (Uradni list RS, št. 37/96), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 19. člena statuta Občine Radenci (Uradni list RS, št. 52/95) na seji dne 21. 2. 1997 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način odvodnjavanja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanju padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti in pravice upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.

Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v meteorno in javno kanalizacijo,
4. odvodnjavanje industrijskih odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo.

Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode ter je v upravljanju upravljalca.

Upravljalec objektov in naprav za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda je do izvedbe postopka za izbiro koncesionarja in sklenitve pogodbe z izbranim koncesionarjem EKOSS – Radenci d.o.o, Podjetje za stanovanjsko, komunalno in ekološko dejavnost.
Prvo ceno določi občinski svet in velja ko jo potrdi pristojni državni organ.

Upravljalec sprejme v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov ter naprav za odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode in pravilnik o nadzoru nad gradnjo javne kanalizacije ob predhodnem soglasju občinskega sveta.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov ter naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.
Pravilnik o nadzoru nad gradnjo določa izvajanje nadzora in gradnjo javne kanalizacije.

Upravljalec mora vsako leto najkasneje do 31. januarja za tekoče leto predložiti občinskim službam finančno ovrednoten plan rednega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav iz 8. člena tega odloka in elemente za oblikovanje cen storitev.

Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežje ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti odvajanja odpadnih in padavinskih voda so:
a) magistralno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode med naselji,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem kanalizacijskem omrežju,
– centralne čistilne naprave.
b) Primarno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode za več sosesk, manjših naselij in med posameznimi sekundarnimi omrežji,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več sosesk ali manjših naselij.
c) Sekundarno omrežje in naprave
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju.
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na sekundarnem kanalizacijskem omrežju.
– naprave za čiščenje odpadnih voda na posameznem območju.

Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda po določbah tega poglavja, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.

Objekte za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
Uporaba objektov in naprav iz 8. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda.
Po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja, so se uporabniki dolžni v roku enega leta, ko je dana tehnična možnost za priključitev, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
V krajih kjer ni zgrajena čistilna naprava, je možen priključek na kanalizacijsko omrežje le preko triprekatne pretočne greznice.

Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 8. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.

Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacije,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.

Kjer se gradi javna kanalizacija je obvezna sočasna priključitev in uporaba javne kanalizacije.
Objekte, ki še niso priključeni na obstoječo javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor.

Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Ko priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.

Upravljalec izdaja soglasja k:
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev,
– ostala sogasja opredeljena z pogodbami in akti, ki opredeljujejo koncesijo.
Upravljalec sodeluje pri tehničnem pregledu objektov.

Uporabnik pridobi soglasje za priključek na javno kanalizacijsko omrežje na podlagi prijave ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije (lokacijska dokumentacija, odločba o priglasitvi del oziroma gradbeno dovoljenje, projekt hišne kanalizacije in situacijski načrt priključnega mesta).
Če je prijava popolna in če uporabnik izpolni vse zahtevane pogoje, je upravljalec dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek v roku tridesetih dni.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.

Priključek na javno kanalizacijo izvede upravljalec. Upravljalec izvede priključek, ko uporabnik izpolni pogoje, ki so določeni v soglasju za priključek. O opravljeni priključitvi izda upravljalec ustrezno potrdilo. Upravljalec na stroške uporabnika izdela izvedbeni načrt pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključnega objekta. Priključek na javno kanalizacijo odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Industrijske odpadne vode se smejo spuščati v javno kanalizacijsko omrežje, če to dovoljuje kapacitivnost omrežja in čistilne naprave ter v skladu s strokovnim navodilom o metodologiji za preiskavo kakovosti in količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 18/85).
Upravljalec mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah na stroške uporabnika po pooblaščeni organizaciji zagotoviti analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo.

Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje vode z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del takoj obvestiti upravljalca in podvzeti ukrepe za preprečitev nevarnosti. Izvajalec je dolžan poravnati vse stroške popravila javne kanalizacije.

Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebujejo škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.

Uporabnik ne sme v kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja,
– povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročale hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivale na delovanje javne kanalizacije,
– povzročale ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– povzročale, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala, da bi nastajal neprijeten vonj,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno ali škodljivo snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.

Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.

Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je potrebno v meteorno kanalizacijo, obcestni jarek ali ponikovalnico.
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov za čiščenje odplak. Praznjenje objektov se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Na območju varovalnega pasu podtalnice in mineralnih voda, lahko objekte prazni le posebaj za to pooblaščena organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Pooblaščena organizacija vodi register objektov za čiščenje odplak.
Za končno dispozicijo vsebine objektov za čiščenje odplak, si mora izvajalec oziroma lastnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa, razen če se vsebina objektov za čiščenje odplak prazni na komunalno čistilno napravo. V tem primeru se postopek določi s pravilnikom o delovanju čistilne naprave.

Odpadne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati na območje varstvenih pasov podtalnice in mineralnih voda.

Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.

Viri financiranja javne gospodarske službe so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– različne dotacije in subvencije,
– priključnine,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.

Kanališčino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir. Kanalščino so dolžni plačevati tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v odprte vodotoke ali ponikalnice na območjih, kjer je z plani občine predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja, ne glede na oskrbovalni vodni vir.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javnega kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda.

Odvedena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini in stopnji onesnaženja, v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo. Porabljena voda se meri z vodomeri.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov, plačujejo stroške odvedene vode v enaki količini, ko jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo pogodbo z upravljalcem javne kanalizacije, o odvajanju vode in načinu meritve odvajanih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Uporaba različnih vodnih virov se med seboj ne izključuje.

Če upravljalec in uprabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi očitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in gradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.

Upravljalec v sogjasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravjati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode.
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je prav tako dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijsko omrežje.

Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje plača uporabnik priključnino, ki predstavlja povračilo dela stroškov za obnovo in širitev kanalizacijskega omrežja.
Višino priključnine na predlog župana potrdi občinski svet. Priključnina je prihodek proračuna občine.

Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
2. če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa v nasprotju z njim,
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
5. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.
Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.

Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode in padavinskih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Zaščita vodonosnih območij, vodovodov in mineralnih vod je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.

Upravljalec ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije in čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2. ravna skladno z določbami pravilnika iz 6. člena tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3. redno kontrolira pri uporabnikih sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanje le-teh,
4. obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode, preko sredstev javnega obveščanja in neposredno,
5. vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
6. skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7. izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8. organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča občinskim organom,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih prikjučkov,
10. nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
12. kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje,
13. kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2. omogočijo upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
3. redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4. redno kontrolirajo sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredujejo upravljalcu,
5. pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6. obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
7. redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8. odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v strokovnem merilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
9. dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
10. dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode,
11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno industrijsko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah, predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode,
12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neosnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in plačila priključnine.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.

Z denarno kaznijo od 300.000 SIT do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik:
– če ravna v nasprotju z 10. členom,
– če ne vodi in dopolnjuje katastra kanalizacijskega omrežja in naprav v skladu z 11. členom,
– če ne gospodari z objekti in napravami iz 12. člena tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter, da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje,
– če se v nasprotju s 13. členom ne priključi na obstoječo javno kanalizacijo,
– če ravna v nasprotju s 14. členom,
– če ravna v nasprotju s 16. členom,
– če priključi objekt oziroma izvede prikluček na javno kanalizacijo v nasprotju s 17. členom brez soglasja upravljalca,
– če odjavi ali dovoli odjavo priključka v nasprotju z 18. členom,
– če ravna v nasprotju z 19. členom,
– če ravna v nasprotju z 20. členom,
– če v nasprotju z 21. členom v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne vode, ki vsebujejo škodljive ali nevarne snovi,
– če ravna v nasprotju z 22. členom,
– če ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda v skladu s 23., 24. in 25. členom,
– če odvaja odpadne vode v nasprotju s 25. členom na območju varstvenih pasov podtalnice in mineralnih voda,
– če nima urejenega zbiranja odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov v skladu s 26. členom,
– če ravna v nasprotju s 37., 38. in 39. členom.

Z denarno kaznijo od 25.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 40. člena tega odloka.

Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje posameznik:
– če se po izgradnji novega javnega kanalizacijskega omrežja v nasprotju z 10. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje,
– če se v nasprotju s 13. členom ne priključi na obstoječo javno kanalizacijo,
– če v nasprotju z 18. členom ukine priključek na javno kanalizacijo,
– če ravna v nasprotju z 20. členom,
– če ravna v nasprotju z 22. členom,
– če ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odplak v skladu s 23. členom,
– če ravna v nasprotju s 24. členom
– če odpadne vode v nasprotju s 25. členom odvaja na območje varstvenih pasov podtalnice in mineralnih voda,
– če nima urejenega zbiranja odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov v skladu s 26. členom,
– če ravna v nasprotju z 38. členom.

Za natačnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, sprejme upravljalec pravilnike. Pravilniki začnejo veljati, ko nanje da soglasje občinski svet.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljata komunalni nadzornik in pristojne inšpekcijske službe.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha na območju Občine Radenci veljati odlok o upravljanju, vzdrževanju in obvezni uporabi kanalizacije v Občini Gornja Radgona.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.