Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarsvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na primarni, sekundarni in terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1997 s to odredbo predpisane ukrepe.
Do uskladitve organiziranosti veterinarskih organizacij z zakonom o veterinarstvu izvajajo naloge javne veterinarske službe:
a) na primarni ravni: obstoječi veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, nato pa njihovi pravni nasledniki ter verificirane zasebne veterinarske organizacije (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije);
b) na sekundarni ravni: Veterinarski zavod Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VZS);
c) na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije (v nadaljnem besedilu: VIS).
Lastniki oziroma imetniki živali morajo nuditi veterinarjem pri izvajanju ukrepov iz te odredbe vso pomoč.
Pooblaščene veterinarske organizacije morajo ukrepe iz te odredbe opraviti racionalno in preprečiti nepotrebno vznemirjanje živali. Krvne vzorce za različne preiskave je treba odvzeti ob opravljanju drugih preventivnih ukrepov.

Veterinarske organizacije, ki izvajajo ukrepe iz te odredbe, morajo pred vsakim začetkom izvajanja del iz te odredbe o tem pisno obvestiti izpostavo veterinarske inšpekcije pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih na območne enote veterinarske inšpekcije.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma tolikokrat in po takih metodah, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.

Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo datum cepljenja oziroma preiskave, ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, številko živali, proizvajalca, serijsko in kontrolno številko cepiva ter rezultate cepljenja oziroma preiskave.
Če živali še niso oštevilčene, jih je treba oštevilčiti.
Veterinarske organizacije, ki opravljajo dela po tej odredbi morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivosti imunosti.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in drobnico v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1997.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.

Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti govedo in drobnico pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 50 letih ugotovljena ta bolezen.
Preventivno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1997.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.

Splošno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno najpozneje do 15. maja 1997.
Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Pred cepljenjem je treba pse razglistiti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se ženejo izven naselij na sezonsko pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
Kontrolo imunosti opravi VIS na 10% krvnih vzorcev govedi, ki se pregledujejo po tej odredbi.
Peroralno vakcinacijo lisic je treba opraviti po programu, ki ga odredi VURS.
Kontrolo imunosti opravi VIS pri dveh v ta namen odstreljenih lisicah iz vsake lovske družine v Republiki Sloveniji po opravljeni vakcinaciji.

Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke, registrirane pri primarni veterinarski službi, in sicer:
– v perutninskih obratih pravnih oseb;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati pravnih oseb ali večje reje (nad 500 živali) zasebnih rejcev;
– v obratih zasebnih rejcev, ki imajo nad 500 živali;
– v fazanerijah;
– v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih;
– v vseh rejah nojev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z atenuiranimi in v Republiki Sloveniji registriranimi cepivi po imunoprofilaktičnem programu, ki zagotavlja neprekinjeno zaščito živali v celotni starostni dobi.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije; v perutninskih obratih pravnih oseb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.
Kontrolo imunosti opravi VIS po naslednjem programu:
– matične jate perutnine: 1 hlevski vzorec (20 krvnih vzorcev) iz vsake jate oziroma vsakega hleva vsakih 6 tednov;
– konzumne nesnice: 1 hlevski vzorec iz vsake jate oziroma vsakega hleva v času vzreje;
– pitovna perutnina: v vsakem objektu reje z več kot 500 živali, najmanj enkrat letno.
Krvne vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.

Valilna jajca smejo izvirati samo iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so proste salmonel s posebnim poudarkom na Salmonello enteritidis in Chlamydio psittaci. Take perutninske jate morajo biti vakcinirane in imune proti:
– kužnemu tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– kokošjim osepnicam,
– infekcioznemu bronhitisu in
– bolezni Gumboro.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi VZS z ekipo obratne veterinarske ambulante, pregled na Salmonello enteritidis in Clamydio psittaci pa VIS, vzorce vzame izvajalec hitre krvne aglutinacije.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu, bolezni Gumboro in kokošjim osepnicam ter kužnemu tremorju perutnine je treba vakcinirati matično jato:
– v perutninskih obratih pravnih oseb,
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, oziroma pri rejcih, ki imajo nad 500 živali.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije; v perutninskih obratih pravnih oseb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.

Na psitakozo je treba opraviti redne letne serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave.
Preiskave opravi VIS.

Proti klasični prašičji kugi je treba preventivno cepiti:
– prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev;
– prašiče, ki se krmijo s pomijami iz javnih lokalov oziroma z ostanki iz prodajaln mesa ali obratov mesne industrije;
– prašiče imetnikov živali v polmeru 3 km okoli prašičerejskih farm, ki imajo več kot 10.000 živali.
Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravijo primarne veterinarske organizacije; na prašičjerejskih farmah, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.

Tuberkulinizirati je treba:
– 15% vseh govedi v vseh občinah v Republiki Sloveniji (XII. tuberkulinizacija);
– plemenske goveje črede in bike v osemenjevalnih središčih, vzrejališčih in naravnem pripustu;
– vse plemenske ovne in kozle;
– 15% ovac in koz v mlečni proizvodnji;
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

----------------------------------------------------------------
Plemenske svinje                               Tuberkulinizirati
----------------------------------------------------------------
– do 500                                                     100
– od 501 do 2.000                                            200
– od 2.001 do 5.000                                          300
----------------------------------------------------------------

– vse plemenske svinje in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija);
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza in na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče;
– kokoši na dvoriščih, kjer je ugotovljena tuberkuloza pri prašičih.
Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije razen:
– tuberkulinizacijo bikov in plemenskih merjascev v osemenjevalnih in rejskih središčih opravi VIS;
– tuberkulinizacijo plemenskih prašičev na prašičjerejskih farmah, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo opravi veterinarska obratna ambulanta.
Na tuberkulozo je treba preiskati vse plemenske prašiče osnovnih čred prašičjerejskih obratov pravnih oseb. Pregled opravijo na liniji klanja VZS s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
VZS mora pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– vse krave, ovce in koze v laktaciji, z ELISA metodo mlečnih vzorcev.
Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim pregledati kri s serološko preiskavo;
– vse plemenske bike, kozle, ovne in merjasce s serološkim pregledom krvi;
– vse plemenske svinje v rejskih središčih ter po 100 svinj z velikih farm prašičev s serološkim pregledom krvi;
– odstreljene poljske zajce patoanatomsko in bakteriološko na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogašovci, Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska Vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Na Brucello ovis je treba serološko pregledati vse plemenske ovne v Sloveniji.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije; na farmah, kjer imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.
Serološke preiskave vzorcev opravi VIS.
Preglede zajcev, odvzem materiala in bakteriološke preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi VIS.

Na enzootski abortus ovac in Q mrzlico je treba serološko pregledati 10% ovac v tropih nad 10 živali na območju upravnih enot Ilirska Bistrica, Sežana in Koper.
Vzorce krvi odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Serološke preiskave opravi VIS.

Na bolezen Aujeszkega, virusno vnetje želodca in črevesja prašičev (TGE) ter prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom (PRRS) je treba pregledati s serološkim pregledom krvi:
– vse plemenske merjasce v Sloveniji enkrat letno, merjasce na območju obmejnih upravnih enot z Republiko Hrvaško pa dvakrat letno v razmaku najmanj 6 mesecev;
– vse plemenske svinje v vzrejnih središčih in po sto svinj iz velikih prašičjih farm.
Vsako četrtletje se 25 izločenim plemenskim svinjam v klavnici vzame kri.
Vzorce krvi odvzamejo primarne veterinarske organizacije; na farmah, kjer imajo organizirano lastno veterinarsko slu bo, pa veterinarske obratne ambulante, razen vzorcev krvi iz klavnice, kjer to opravi VZS.
Serološke preiskave opravi VIS.

Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) in bovino virusno diarejo (BVD – MD) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v rejskih središčih, osemenjevalnih centrih in v naravnem pripustu ter vse živali v rejah bikovskih mater.
Enkrat letno je treba pregledati vse bike v rejskih središčih, osemenjevalnih centrih in naravnem pripustu:
– mikrobiološko: na genitalno kampilobakteriozo, brucelozo ter trihomoniazo;
– serološko: na leptospirozo in levkozo ter
– bakteriološko: seme na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije; na farmah, kjer imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.
Preiskave opravi VIS.

Na enzootsko govejo levkozo je treba serološko pregledati 5% govedi in vse plemenske bike v vzrejnih in osemenjevalnih središčih ter naravnem pripustu.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije. Preiskave opravi VIS.

Na paratuberkulozo govedi in ovac je treba preiskati:
a) serološko
– vse plemenske bike v osemenjevalnih in vzrejnih središčih;
– 3% plemenskih goved.
Vzorce krvi odvzamejo primarne veterinarske organizacije;
b) s patohistološko preiskavo vzorce črevesja (jejnum, ileum, cekum, kolon) in mezenterialnih bezgavk, in sicer:
– 250 odraslih govedi ob rednem zakolu;
– 250 odraslih ovac ob rednem zakolu.
Vzorce odvzame VZS, preiskave opravi VIS.

Na bovino spongiformno encefalopatijo je treba ob rednem zakolu patohistološko pregledati možgane 100 klinično zdravih govedi iz različnih delov države, starejših od 4 let.
Vzorce odvzame VZS, preiskave opravi VIS.

Na leptospirozo je treba enkrat letno serološko preiskati:
– plemenske živali v vzrejnih in osemenjevalnih središčih ter naravnem pripustu;
– 5% vseh krav v reji;
– vse plemenske merjasce;
– vse plemenske svinje v vzrejnih in osemenjevalnih središčih ter po 100 svinj iz velikih prašičjih farm.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije; na farmah, kjer imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa veterinarske obratne ambulante.
Preiskave opravi VIS.

Na konjski arteritis je treba enkrat letno pregledati plemenske živali v vzrejnih in osemenjevalnih središčih ter naravnem pripustu.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.

Konje iz prejšnega člena je treba cepiti proti virusnem rinopnevmonitisu in kužnemu kašlju konj.
Cepljenja opravijo primarne veterinarske organizacije.

Na kužno malokrvnost konj je treba enkrat letno preiskati plemenske živali v vzrejnih in osemenjevalnih središčih ter naravnem pripustu.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije.
Preiskave opravi VIS.

Na kontagiozni metritis je treba pregledati vse žrebce plemenjake v Republiki Sloveniji.
Vzorce odvzamejo primarne veterinarske organizacije, preiskave opravi VIS.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, pohlevne gnilobe čebelje zalege in povzročitelja nosemoze in pršičavosti je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri VZS.
Pregledi na hudo gnilobo čebelje zalege in pohlevno gnilobo čebelje zalege se opravijo spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).

Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvi v ribogojnicah. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi in infekciozno hematopoetsko nekrozo je treba preiskati plemenske jate postrvi do 30. marca 1997. Preiskati je treba ovarialno in semensko tekočino.
Vzorce ovarialne in semenske tekočine odvzame VIS, preiskave se opravijo v referenčnem laboratoriju.
Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis je treba do 15. maja 1997 preiskati krape za nadaljnjo manipulacijo iz registriranih rej.
Vzorce odvzame VZS, preiskave opravi VIS.
Mladice krapov mora VIS preiskati do konca leta 1997.

Z območij občin Dravograd, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Ravne-Prevalje, Mežica, Idrija, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka-Ribnica, Muta, Maribor, Ruše, Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Zreče, Vitanje, Mislinja, Slovenj Gradec Jesenice, Kranjska Gora, Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Šenčur, Radovljica, Bled, Bohinj, Škofja Loka, Gorenja Vas-Poljane, Železniki, Žiri, Tolmin, Bovec, Kobarid in Tržič morajo pooblaščene veterinarske organizacije vzeti vzorce kož s prsnega predela velikost 10x20 cm od 20% odstreljenih gamsov ob izvajanju kontrole prometa z divjadjo oziroma ob redni kontroli zbiralnic.
Preiskave opravi VIS.

Serološko je treba pregledati kri zajcev na EBHS, tularemijo in boreliozo.
Vzorce krvi vzame VIS ob pregledu odstreljenih zajcev.

Javna veterinarska služba mora podatke, pridobljene na podlagi pooblastil iz te odredbe, uporabljati v skladu s predpisi o veterinarskih evidencah in jih varovati kot poslovno tajnost. Za vsako uporabo podatkov v druge namene mora javna veterinarska služba pridobiti pisno soglasje VURS.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.