Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude GIPO d.o.o., Koper, ki jo zastopa odvetniška pisarna Igor Debernardi, Mitja Vezovnik in Zdenka Debernardi, na seji dne 6. marca 1997

Pobuda za oceno ustavnosti pete točke prvega odstavka 4. člena zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94) in za oceno ustavnosti in zakonitosti četrte točke prvih odstavkov 4., 26., 39., 46., 51., 54., 65., 69. in 74. člena ter 102. člena uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, št. 20/94), v delu, ki določa, da morajo gospodarske družbe s predlogom za vpis dejavnosti v sodni register navesti tudi ustrezne šifre in imena podrazreda standardne klasifikacije dejavnosti se zavrne.

1. Pobudnik navaja, da je moral ob priglasitvi spremembe sedeža družbe vložiti tudi zahtevek za vpis dejavnosti z navedbo šifre in imena podrazreda standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju: SKD). Pobudnik trdi, da je klasifikacija dejavnosti po SKD nejasna, dvoumna in nerazumljiva in zato v nasprotju z načeli pravne države. Pobudnik meni, da lahko šifre in imena podrazredov dejavnosti, določenih v SKD ugotovi le strokovnjak s področja statistične obdelave podatkov. Zahteva o obveznem navajanju šifer in imen naj bi bila v nasprotju z materialnim pravom, ki ureja nastanek, obstoj, delovanje in druge statusne značilnosti gospodarskih družb. Zakon o gospodarskih družbah po trditvah pobudnika ne določa, na kakšen način je potrebno v aktih družbe opredeliti dejavnost. Ker gospodarske družbe dejavnost pogosto spreminjajo in dopolnjujejo, dejavnosti po mnenju pobudnika ni mogoče statistično fiksno obdelovati. Poleg tega pa naj bi fiksna obdelava dejavnosti zavajala poslovne partnerje v zmoto. Vrste dejavnosti po trditvah pobudnika SKD sploh ne vsebuje. Po mnenju pobudnika SKD omejuje dejavnost gospodarskih subjektov in v nasprotju s 74. členom ustave posega v njihovo svobodno podjetniško pobudo (numerus clausus). Pobudnik predlaga, da naj ustavno sodišče izpodbijano zakonsko določbo in določbe uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: uredba) v izpodbijanem delu razveljavi.
2. Državni zbor in vlada na pobudo nista odgovorila.

3. Utemeljene so pobudnikove navedbe, da dejavnosti gospodarskih družb ni mogoče opredeljevati tradicionalno in le s taksativno naštetimi dejavnostmi. Na tak način opredeljena dejavnost bi gospodarskim subjektom omejila možnosti za izvajanje netipičnih dejavnosti, ki jih pogojuje hiter razvoj tehnike, tehnologije in drugih ved, ki vplivajo na razvoj podjetništva. S pomočjo zakonodajne tehnike mora zakonodajalec gospodarskim subjektom omogočiti široko svobodo in samostojnost pri njihovem podjetniškem delovanju. Možnost opredelitve dejavnosti gospodarskih subjektov mora zakonodajalec urediti tako, da ne ovira njihove gospodarske pobude. Svobodno gospodarsko pobudo bi lahko zakonodajalec omejil le izjemoma, ko bi to bilo nujno potrebno zaradi varovanja javnih koristi in le v takem obsegu, ki bi bil za učinkovito varstvo neobhodno potreben.
4. Izpodbijana določba zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSR) in izpodbijane določbe uredbe so namenjene le hitri in enostavni obdelavi statističnih podatkov o dejavnosti, ne pa opredeljevanju same dejavnosti gospodarskih subjektov. SKD, na katero se izpodbijane določbe obeh predpisov sklicujejo, temelji na obveznem statističnem standardu Evropske unije, primerljiva pa je tudi z mednarodno klasifikacijo dejavnosti Združenih narodov. Tak namen standardne klasifikacije ne predstavlja omejevanja ustavne pravice iz 74. člena ustave. Na podlagi izpodbijanih določb obeh predpisov je omogočeno zbiranje in obdelava podatkov, potrebnih za analizo stanja in usmerjanje gospodarskega razvoja Republike Slovenije, ter za primerjavo z drugimi državami. Namen zakonodajalca, da z izpodbijano določbo ZSR omogoči zbiranje podatkov o dejavnosti gospodarskih subjektov, je utemeljen z javno koristjo in ni v nasprotju s 74. členom ustave. SKD je obširno obdelana v več publikacijah (statistična klasifikacija dejavnosti, izdajatelj Zavod Republike Slovenije za statistiko leta 1995, ČZ Uradni list, leta 1994, 1996). Pobudnikova trditev, da je SKD nejasna in vsebuje nedoločene pravne pojme in da so zato izpodbijane določbe obeh predpisov v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave), niso sprejemljive. Skladno s povedanim je bilo potrebno pobudo za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona kot očitno neutemeljno zavrniti.
5. Ustavno sodišče je ugotovilo skladnost izpodbijane določbe ZSR z ustavo. Vlada je vpis podatkov o šifri in imenu podrazreda SKD uredila z izpodbijanimi določbami uredbe v skladu z zakonom in ustavo. Pobudnikovo pobudo je zato ustavno sodišče zavrnilo.

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.