Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 26. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 23. seji dne 20. 2. 1997 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89, 58/92) se 1. člen spremeni tako, da se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo:

“in spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, Ljubljana, Dunajska 158, pod št. 14/94 v maju 1995.”

V 2. členu se črta prva alinea in se nadomesti z besedilom, ki se glasi:

“ŠS 3/1 Podutik”.

6. člen se spremeni tako, da se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:

“4. območje ŠS 3/1 Podutik

– meje območja urejanja in morfoloških enot v merilu 1:1000 ter
– regulacijska karta za posege v prostor v merilu 1:1000, ki ju je izdelal Genius loci, proj. št. 14/94, v maju 1995.”

Za 8. členom se doda naslovno besedilo in 8.a člen, ki se glasita:

V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstavništva, bančne poslovalnice ipd.),
– gradnja prodajnih lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostinstvo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja družbenih organizacij in društev,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic in platojev, dostavnih ramp in ureditev utrjenih površin,
– postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti in ploščadi,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.”

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

“V območju urejanja ŠS 3/1 Podutik veljajo naslednja posebna in dodatna merila:

Posebna merila
a) Vrste posegov v prostor:
Morfološki enoti 2B/1 in 2B/2
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije podstrešij v stanovanja,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela,
– postavitev reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– urejanje in gradnja zelenic, otroških igrišč in pešpoti.
Morfološka enota 2B/3
V območju je predvidena gradnja dveh nizov atrijskih hiš. V nizu B so poleg stanovanj možne dopolnilne oskrbne dejavnosti za potrebe naselja (lekarna ali zdravstena ambulanta ipd.).
Morfološka enota 3C/1
Dovoljena je gradnja cerkve z župniščem in zunanjo ureditvijo.
Morfološka enota 10C/2
Dovoljena je gradnja parkirišča.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološka enota 2B/1, 2B/2
Pri adaptacijah podstrešij je možna uporaba strešnih oken, kukrli ali frčade niso dovoljeni.
Morfološka enota 3C/1
Objekt mora glede na izpostavljeno lego vzpostaviti prostorsko dominanto. Zahtevana je kvalitetna arhitekturna rešitev, ki mora preseči oblikovno in morfološko neizrazito okolje ob vstopu v naselje. Arhitektonsko rešitev je treba pridobiti na podlagi natečaja.
Zasnova in oblikovanje objekta naj odstopa od že zgrajenega okolja, vendar se mora v merilu prilagoditi obstoječi zazidavi in naravnemu okolju.
Objekt (kompleks) naj ne povzema morfološkega vzorca, oblike, zlasti ne stavbne črte individualnih objektov, ki poteka stopničasto ob novi Podutiški cesti. Masa objekta naj prevlada nad neposredno okolico.
Tlorisni gabarit omejujejo gradbene meje, smer gradbenih mej ni nujno tudi smer fasadnih linij. Višinski gabarit je max. 10 m, zvonik je lahko tudi višji.
Fasade naj bodo obložene s trajnim materialom.
Investitor mora na svojem zemljišču predvideti ustrezno število parkirišč. Ob posameznih številnih obiskih bodo obiskovalci uporabljali še druga parkirišča ob robu naselja. Uvoz na parkirišče je s Podutiške ceste, peš dostopi pa lahko tudi z drugih smeri. Na parkirišču in zelenicah je treba predvideti visoko ozelenitev.
Pri določitvi kote pritličja je treba predvsem upoštevati vodnogospodarske smernice. Kota pritličja naj bo min. 0,5 m nad nivojem Podutiške ceste.
Dodatna merila
a) Vrste posegov v prostor:
Morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3
Gradnja hlevov ni dovoljena, dovoljene so le adaptacije in vzdrževanje obstoječih.
Morfološka enota 6A/1
Dovoljena je le gradnja objektov, ki so delno stanovanjski, delno pa so v njih dejavnosti, ki so navedene v 9. členu.
Dovoljene so spremembe namembnosti za različne proizvodne dejavnosti.
Novogradnje in spremembe namembnosti so dovoljene, če ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in če niso ekološko sporne.
Parkirne površine je treba zagotoviti na funkcionalnem zemljišču objekta.
Morfološka enota 9C/2
Dovoljena je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov namesto gospodarskih objektov, pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestni objekt.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor:
Morfološke enote 2A/1, 2A/2, 2A/3
Možni so prostostoječi stanovanjski objekti in dvojčki.
Maksimalna etažnost v morfoloških enotah 2A/1 in 2A/3 je P+1+M, v morfološki enoti 2A/2 pa P+M.
Strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 35°, kritina opečna ali iz drugačnih strešnikov temne barve.
Morfološka enota 6A/1
Maksimalna etažnost je P+M.
Strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 35°, kritina je opečna ali iz drugih strešnikov temne barve. Čista višina mansarde ob zunanji steni je 1,50 cm.
Morfološki enoti 2B/3, 2B/4
Vsi objekti morajo biti enotno oblikovani, kar je potrebno zagotoviti s skupno lokacijsko dokumentacijo. Lokali so sestavni del objekta. Strehe morajo biti dvokapnice v naklonu 35°, kritina opečna ali strešniki temne barve. Ograje atrijev morajo biti enake.
c) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju urejanja se varuje naslednja kulturna in naravna dediščina:
1. kamniti križ s Križanim na Podutiški cesti,
2. pacipresi ob kamnitem križu na Podutiški cesti,
3. dva divja kostanja na dvorišču Podutiške ceste 160,
4. lipa pri hiši Podutiška cesta 174,
5. divji kostanj pri hiši Murkova cesta 2,
6. lipa in tepka pri hiši Boletova ulica 26,
7. apnenica v Podutiku.
8. znamenje in lipa na križišču pri hiši Dolniška ulica 12.
Za navedena drevesa velja varstveni režim za dendrološko dediščino.
č) Prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane, imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče, potrebno za izvedbo bodoče prometnice – cestni svet.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste.
Prečni profili cest so določeni z regulacijskimi linijami.
Javne ceste:
C1 prečni profil 16 m, dva vozna pasova, obojestranska kolesarska steza, obojestranski hodnik za pešce
C2 prečni profil 9,10 m, dva vozna pasova in obojestranski hodnik za pešce
C3 prečni profil 6 m, dva vozna pasova in enostranski hodnik za pešce
Interne dostopne ceste:
C4 prečni profil 5 m, vozni pas in enostranski hodnik za pešce
C5 prečni profil 4 m, vozni pas z robniki.
Kadar gre za ureditev obstoječih cest, se pri določanju profila ceste upoštevajo tudi razmere na terenu.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba zagotoviti zadostno število novih parkirnih mest na funkcionalnih površinah objekta.
S tem odlokom omogočeni novi posegi so vezani na predhodno izgradnjo prometnic, s katerimi se v planski celoti Š3 Podutik odpravi motnje v prometnih tokovih.
d) Komunalno urejanje
Vsi obstoječi objekti in novogradnje morajo biti priključeni na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in plinsko omrežje.
Vodovod
Območje urejanja je oskrbovano iz osrednjega vodovodnega sistema Ljubljane.
Območje je priključeno na primarni vodovod PVC d 280, ki poteka po Podutiški cesti. V naselju potekajo napajalni vodovodi PVC d 160 in sekundarni vodovodi PE – HD d 90 in PE – HD d 110.
Ob severnem robu ureditvenega območja je ob novi Podutiški cesti predvideno nadaljevanje gradnje obstoječega vodovoda PVC d 280, ki bo dolgoročno oskrboval ureditvena območja med Glincami in Podutikom. Vodovod se bo kasneje povezal v vodovodno zanko s predvidenim vodovodom po novi Cesti Andreja Bitenca.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter odlok o oskrbi z vodo (Uradni list SRS, št. 11/87) in pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih naprav, ki jih upravlja JP VO-KA.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno za obstoječe in predvidene vodovode zagotoviti varovalni pas in upoštevati ustrezne odmike primarnih in sekundarnih vodovodov od objektov, drugih komunalnih vodov ter drevja.
Vodovodi naj potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus.
Skladno z bodočimi posegi je potrebno v ureditvenem območju obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočalo neposredno priključevanje porabnikov.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, ki ne ustrezajo več pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter obnoviti hišne priključke.
Pri obrtnih, servisnih in storitvenih dejavnostih je treba za uporabo tehnološke vode načeloma predvideti in uporabljati zaprte sisteme.
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je treba, z upoštevanjem predhodnih pogojev, pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge za obnovo oziroma gradnjo vodovodov in priključitev novih porabnikov na omrežje. Programske oziroma projektne naloge izdela JP VO-KA.
Kanalizacija
Javni kanalizacijski sistem obravnavanega območja je ločen.
Odpadne vode se odvajajo v javni kanalizacijski zbiralnik A20 in od tod v zbiralnik A2 po Celovški cesti.
Padavinske vode se odvajajo v javno kanalizacijo za padavinske vode, ki je speljana v Glinščico.
Odpadne vode uporabnikov javnega kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo veljavni zakonodaji o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
Padavinske vode iz utrjenih voznih površin se priključujejo preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi. Padavinskih voda, ki so onesnažene preko z veljavnimi predpisi določenih meja, se ne sme spuščati neposredno v javno kanalizacijo. Lastniki ali upravljalci površin, s katerih odteka onesnažena padavinska voda, mora to vodo pred izlivom zajeti in očistiti.
Padavinske vode s streh in nevoznih površin ponikajo le tam, kjer so temeljna tla močno prepustna.
Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnega in sekundarnih kanalov javne kanalizacije.
Toplotna energija
Pri vseh obstoječih objektih in novogradnjah je dovoljeno le ogrevanje s plinom.
e) Varovanje okolja
Varstvo zraka
Dovoljene so le aktivnosti, ki nimajo škodljivih emisij v ozračje.
Varstvo pred hrupom
V območju je določena II. stopnja zahtevnosti po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, razen v morfoloških enotah 6A/1 in 3C/1, kjer je določena III. stopnja zahtevnosti.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Šiška,
– krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.”

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.”

50. člen se spremeni tako, da se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda:

“Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS12 – Podutik I. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c) (Uradni list SRS, št. 1/78, 28/79 in 18/88), del določil odloka o lokacijskem načrtu za povezovalno cesto v Kamno gorico, za del ceste A. Bitenca od križišča s povezovalno cesto do meje med območjema ŠS 3/7 in ŠR 3/4, za del nove Podutiške ceste od priključka Dolniške ceste do križišča s povezovalno cesto ter za zadrževalno jezero v območju ŠR 3/2 Podutik in regulacijo Glinščice od Dolniške ceste do prečkanja Podutiške ceste (Uradni list SRS, št. 3/90) in sicer določila, ki se nanašajo na del nove Podutiške ceste.”

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 20. februarja 1997.