Na podlagi tretjega odstavka 27. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) in tretjega odstavka 55. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
S tem pravilnikom se podrobneje urejajo z zakonom določene pravice in dolžnosti dijakov in vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki), način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje ukrepov za kršitve šolskih pravil ter dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja šole pri uresničevanju določb pravilnika.
2. člen
(pravice dijakov)
Dijak ima v času izobraževanja pravico in dolžnost, da prispeva k uresničevanju ciljev in nalog šole v skladu z mednarodnimi konvencijami, z zakoni in drugimi predpisi ter letnim delovnim načrtom šole.
Šola zagotavlja dijakom:
– obiskovanje pouka in drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela,
– razvijanje njihovih sposobnosti,
– pridobivanje kakovostnega in sodobnega znanja,
– pravico do sprotnih in objektivnih informacij,
– sodelovanje pri uresničevanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa njihove pravice in obveznosti,
– upoštevanje individualnih in razvojnih posebnosti,
– prilagoditev pogojev dela perspektivnim in vrhunskim športnikom, dijakom, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje v znanju in dijakom, ki se vzporedno izobražujejo,
– spoštovanje osebnosti,
– varnost in zaščito pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
– izobraževanje v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti ljudi,
– pravico do zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
– pomoč, kadar jo potrebujejo,
– varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– oblikovanje in delovanje skupnosti dijakov,
– pravico izražanja mnenj in posredovanja predlogov vodstvu šole in
– pravico do pritožbe.
3. člen
(dolžnosti dijakov)
Dolžnosti dijakov v času izobraževanja so:
– da redno in pravočasno obiskujejo pouk in druge oblike organiziranega izobraževalnega dela,
– da redno in pravočasno opravljajo svoje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi predpisi,
– da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost in ne ogrožajo zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
– da spoštujejo druge in da se obnašajo v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
– da sooblikujejo ugled šole,
– da varujejo ter ohranjajo premoženje šole, lastnino dijakov in delavcev šole,
– da sodelujejo pri dežurstvu, določenem s hišnim redom in
– da upoštevajo pravila šolskega in hišnega reda.
II. UVELJAVLJANJE PRAVIC DIJAKOV
1. Obveznosti šole
4. člen
(publikacija šole)
Pred začetkom novega šolskega leta izda šola publikacijo, s katero se predstavi dijakom, njihovim staršem oziroma zakonitim zastopnikom (v nadaljnjem besedilu: starši). Publikacija obsega predvsem:
– podatke o organiziranosti šole,
– podatke o organih šole,
– predstavitev strokovnih delavcev šole,
– predstavitev izobraževalnih programov, ki jih šola izvaja, in morebitne posebnosti pri tem,
– predstavitev drugih dejavnosti šole,
– prikaz organizacije dela šole,
– določbe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja, ki veljajo za dijake te šole,
– pravilnik o šolskem redu,
– merila in postopek za podeljevanje nagrad in pohval,
– hišni red in
– druga interna šolska pravila.
5. člen
(hišni red)
Ravnatelj določi hišni red, s katerim uredi predvsem:
– varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo,
– dežurstvo strokovnih delavcev in dijakov v času organiziranega izobraževalnega dela,
– hranjenje garderobe in
– način informiranja dijakov.
Dežurstvo je za dijaka obveznost. Dijak lahko zaradi dežurstva izostane od pouka največ enkrat mesečno. Ravnatelj lahko določi dijaku v okviru dežurstva le tiste naloge, ki ne ogrožajo njegove varnosti. V primeru pisnega preverjanja znanja v oddelku, dežurnega dijaka obvezno nadomesti drug dijak.
6. člen
(dijaška izkaznica)
Za identifikacijo dijakov izda šola dijaško izkaznico. Vsebino in obliko dijaške izkaznice določi minister.
7. člen
(dejavnosti dijakov)
Dijaki lahko izdajajo šolski časopis in druga gradiva ter organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za to si morajo predhodno pridobiti soglasje ravnatelja.
8. člen
(skupnost dijakov)
Šola je dolžna zagotoviti osnovne pogoje (prostor in potrebne informacije) za delo skupnosti dijakov. Skupnost dijakov se organizira in deluje v skladu s svojimi pravili. Sestaja se praviloma izven organiziranega šolskega dela. Skupnost dijakov lahko predlaga ravnatelju, da ji določi mentorja.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude dijakov, ki jih le-ti oblikujejo v skupnosti dijakov.
9. člen
(pedagoška pogodba)
Ravnatelj lahko sklene s starši dijaka in dijakom pedagoško pogodbo, v kateri dovoli dijaku odstopanje od posameznih določil šolskega in hišnega reda oziroma pravil, določenih z drugimi podzakonskimi predpisi, če oceni, da bi to prispevalo k boljšemu uspehu tega dijaka.
Pogodbo iz prejšnjega odstavka lahko sklene na predlog dijaka, staršev ali razrednika in v soglasju z oddelčnim učiteljskim zborom.
Če ravnatelj ugotovi, da se dijak ne ravna po določilih pedagoške pogodbe in da ne dosega pričakovanega uspeha, zaradi katerega je bila sklenjena, jo lahko enostransko prekine in o tem pisno obvesti dijaka in njegove starše.
10. člen
(spremstvo dijakov)
Če šola v letnem delovnem načrtu predvidi zaključne izlete dijakov kot svojo nadstandardno storitev, mora upoštevati za spremstvo dijakov veljavne standarde in normative. Taki izleti se lahko organizirajo v času, ki je s šolskim koledarjem predviden kot pouka prosti čas.
2. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti
11. člen
(sodelovanje z dijaki in starši)
Šola praviloma ob začetku šolskega leta seznani dijake in njihove starše s pravili, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti dijakov v času izobraževanja.
Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih, lahko pa se z njimi dogovori tudi za druge oblike sodelovanja.
Strokovni delavci sodelujejo s starši na govorilnih urah. Razpored govorilnih ur šola objavi na mestu, ki je dostopno dijakom in staršem.
12. člen
(prisotnost)
Dijak mora prisostvovati organiziranemu izobraževalnemu delu v skladu z izobraževalnim programom in letnim delovnim načrtom šole oziroma v skladu s pedagoško pogodbo iz 9. člena tega pravilnika.
13. člen
(dnevnik dela)
Odsotnost dijaka od organiziranih oblik izobraževalnega dela se vpisuje v dnevnik dela.
Sprotne odsotnosti dijaka od organiziranega izobraževalnega dela, vpisuje učitelj, ki ugotovi dijakovo odsotnost. Ostale odsotnosti vpisuje v dnevnik razrednik.
14. člen
(odsotnost)
Razrednik najmanj enkrat tedensko pregleda izostanke dijakov in ukrepa skladno z določili tega pravilnika.
Dijak, njegovi starši ali oseba, ki jo starši pooblastijo, morajo razredniku čimprej sporočiti izostanek od organiziranega izobraževalnega dela.
Če razrednik v petih dneh od začetka odsotnosti dijaka ni obveščen o vzrokih odsotnosti, vzpostavi stik s starši ali s pooblaščeno osebo.
Starši, ali pooblaščena oseba morajo najkasneje v petih dneh po prihodu dijaka v šolo pisno opravičiti odsotnost.
Kadar je dijak odsoten zaradi bolezni več kot pet šolskih dni skupaj, lahko razrednik zahteva potrdilo osebnega zdravnika.
15. člen
(zdravniško potrdilo)
Zdravniško potrdilo se izda na predpisanem obrazcu in mora biti opremljeno z žigom izvajalca zdravstvene dejavnosti ter z žigom ter podpisom zdravnika.
16. člen
(opravičilo)
Če razrednik v roku iz četrtega odstavka 14. člena ne prejme opravičila, je odsotnost neopravičena.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko razrednik upošteva opravičilo, ki ga dijak iz upravičenih razlogov predloži po izteku roka.
Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše, pooblaščeno osebo oziroma zdravstveno službo, ki je opravičilo izdala. Če ugotovi, da je opravičilo neresnično, odsotnosti ne opraviči.
17. člen
(neopravičena odsotnost)
Neopravičena je odsotnost, ki presega tretjino ure organiziranega izobraževalnega dela, in je dijak ne opraviči.
18. člen
(dovoljena odsotnost)
Odsotnost dijaka od organiziranega izobraževalnega dela dovoli strokovni delavec, ki to uro vodi. Taka odsotnost je opravičena.
Na podlagi obrazložene pisne vloge športne, kulturne oziroma druge organizacije ali šole, lahko razrednik dovoli odsotnost od organiziranega izobraževalnega dela največ tri dni, odsotnosti daljše od treh dni pa dovoljuje ravnatelj. Ravnatelj o tem obvesti razrednika.
Za odsotnost iz prejšnjega odstavka je praviloma potrebno zaprositi najmanj tri dni pred odsotnostjo.
Razrednik in ravnatelj izjemoma dovolita odsotnost od pouka zadnja dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja ali na dan napovedanega preverjanja in ocenjevanja znanja.
19. člen
(napovedana odsotnost)
Ne glede na dovoljeno odsotnost iz prejšnjega člena, lahko dijak izostane od organiziranega izobraževalnega dela v šolskem letu še največ do pet dni (strnjeno ali po delih) ne glede na vzrok, če starši razredniku najmanj tri dni vnaprej to odsotnost napovejo.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena praviloma ne more izkoristiti pravice do napovedane odsotnosti več kot ena tretjina dijakov oddelka naenkrat. V tem primeru razrednik upošteva vrstni red napovedi.
Te pravice dijak ne more izkoristiti zadnja dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja ali na dan napovedanega preverjanja in ocenjevanja znanja.
20. člen
(utemeljeni razlogi)
Starši lahko zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (vozni red avtobusov oziroma vlakov, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Razrednik o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor in starše.
21. člen
(zdravstveni razlogi)
Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah izobraževalnega dela, mora o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika. Razrednik o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti.
V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše vrsto in čas trajanja oprostitve.
22. člen
(oprostitev sodelovanja)
Dijaku, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta ali drugih oblikah organiziranega izobraževalnega dela, lahko šola organizira v tem času nadomestno dejavnost (ki ne zahteva dodatnih finančnih sredstev), če presodi, da je to potrebno.
Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenem predmetu, učitelj na podlagi navodila zdravnika individualno usmerja v aktivnosti, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.
23. člen
(posebni predpisi)
Pravice do odsotnosti od pouka za dijake, ki se vzporedno izobražujejo, za perspektivne in vrhunske športnike in dijake, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, ureja poseben predpis.
24. člen
(protest dijakov)
Če stanovska organizacija dijakov, v katero je vključena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta, mora o tem obvestiti ravnatelja šole najkasneje pet dni pred dogodkom. V tem primeru šola ne ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
25. člen
(izpis)
Dijak se lahko izpiše iz šole s soglasjem staršev. Šola mu izda izpisnico, ki obsega podatke o dijaku, datum izpisa in podpise ravnatelja ter staršev.
3. Zdravstveno varstvo
26. člen
(zdravstveno varstvo)
Šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in cepljenj za dijake. V skladu z možnostmi se zdravstveni pregledi izvajajo izven organiziranega izobraževalnega dela šole.
Če dijak odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti njegove starše.
27. člen
(osveščanje dijakov)
Šola mora osveščati dijake o škodljivosti kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanju drog in raznih oblik nasilja.
Šola pri pouku in drugih oblikah organiziranega izobraževalnega dela osvešča dijake o njihovih pravicah ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih raznih oblik nasilja in zlorabe.
4. Varnost dijakov
28. člen
(varnost dijakov)
Šola skrbi za varnost dijakov z upoštevanjem standardov in normativov in drugih predpisov, ki urejajo varstvo pri delu, poleg tega pa še:
– zahteva od dijakov ustrezno opremo pri praktičnem pouku, delovni praksi, športni vzgoji in drugih dejavnostih,
– varuje dijake pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi dijaki, delavci šole ali druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor,
– prepoveduje in preprečuje prinašati in posedovati predmete in sredstva, ki ogrožajo varnost dijakov in delavcev v šoli in na šolskih površinah.
29. člen
(prepovedi)
Kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev je v prostorih šole in na šolskih površinah prepovedano.
V šolske prostore in na šolske površine je prepovedano tudi prinašanje in razširjanje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev.
Če delavec ugotovi, da dijak uživa alkohol, poseduje drogo ali jo uživa, o tem obvesti razrednika, ta pa starše in šolsko svetovalno službo, ki ustrezno ukrepa.
III. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA IN VZGOJNI UKREPI
30. člen
(pohvale, nagrade, priznanja)
Dijak lahko za uspešno delo v šoli in izven nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje. Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali drugih priznanj določi šola.
31. člen
(vrste vzgojnih ukrepov)
Za neizpolnjevanje obveznosti, kršitve dolžnosti in pravil, določenih s tem pravilnikom, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi.
Vzgojni ukrepi so:
– opomin razrednika,
– ukor razrednika,
– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– ukor ravnatelja,
– ukor učiteljskega zbora in
– izključitev iz šole, ki jo izreče učiteljski zbor.
32. člen
(vzgojni ukrepi)
Za lažjo kršitev odgovornosti ali neizpolnjevanje dolžnosti in pravil se dijakom izreka opomin.
Za težje kršitve in za ponavljajoče lažje kršitve se izrekajo ukori.
Za najtežje kršitve in za ponavljajoče težje kršitve se dijaka izključi iz šole.
Če je dijaku izrečen ukrep izključitve zaradi neopravičenih izostankov, ga je ista šola dolžna ponovno vpisati po preteku časa, za katerega je bil izključen. V primeru izključitve iz drugih razlogov ravnatelj na podlagi mnenja učiteljskega zbora odloči o ponovnem vpisu dijaka.
Dijak iz prejšnjega odstavka se vpiše pod enakimi pogoji in v rokih, kot to velja za ostale dijake.
33. člen
(lažje kršitve)
Lažje kršitve so:
– večkratno zamujanje pouka,
– neopravičena odsotnost od organiziranih oblik izobraževalnega dela,
– kolektivni izostanek od organiziranih oblik izobraževalnega dela,
– motenje pouka ali drugih oblik izobraževalnega dela,
– dejanja, ki škodujejo ugledu šole,
– neodgovorno izpolnjevanje šolskih obveznosti,
– neprimeren odnos do sošolcev,
– neprimeren odnos do delavcev šole,
– neprimerno vedenje v šoli,
– malomaren odnos do šolskega premoženja in
– kršitve hišnega reda.
34. člen
(težje kršitve)
Težje kršitve so:
– ponavljajoče lažje kršitve ali njihovo stopnjevanje,
– tatvine,
– prihod v šolo pod vplivom alkohola ali drog,
– posedovanje in uživanje alkohola ali drog ter alkoholiziranost v šoli,
– namerno poškodovanje šolskega premoženja in premoženja sošolcev ali delavcev šole,
– ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, opravičil ali podpisov staršev,
– neupoštevanje določil o varstvu pri delu in o protipožarni varnosti v šoli in
– prinašanje predmetov in sredstev, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženje šole.
35. člen
(najtežje kršitve)
Najtežje kršitve so:
– ponavljajoče težje kršitve ali njihovo stopnjevanje,
– psihično, fizično in spolno nasilje,
– nasilno izražanje nestrpnosti do različnosti ljudi,
– neopravičeno izostajanje od pouka nad 50 ur v posameznem šolskem letu,
– namerne kršitve pravil o varstvu pri delu in protipožarne varnosti ter drugih predpisov,
– prodaja drog ali napeljevanje k uživanju drog, zlasti kadar je zaradi teh kršitev ogroženo življenje ljudi,
– ponarejanje in uničevanje šolskih evidenc, javnih listin ali drugih uradnih dokumentov,
– grožnje s sredstvi, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja in
– večje tatvine, vlom.
IV. IZREKANJE VZGOJNIH UKREPOV
36. člen
(postopek)
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko poda delavec šole, starši ali dijaki.
Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov vodi razrednik. Postopek izrekanja ukrepa za najtežje kršitve vodi ravnatelj.
Razrednik in ravnatelj vodita o svoji dejavnosti za preprečevanje kršitev in o postopku izrekanja vzgojnega ukrepa (pogovori z dijakom in s starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno) pisno dokumentacijo.
Če ravnatelj v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ter po posvetovanju z razrednikom, oddelčnim učiteljskim zborom in svetovalno službo oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se ravnanje dijaka ne obravnava kot kršitev.
37. člen
(izrek vzgojnega ukrepa)
Vzgojni ukrep, ki obsega izrek, obrazložitev in pravni pouk, se izreče v pisni obliki. Z njim razrednik seznani starše. Obvestilo o izrečenem vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojnih ukrepov posameznega oddelka
38. člen
(zagovor dijaka)
Dijak ima pred izrekom ukrepa za težje ali najtežje kršitve pravico do zagovora. Dijak se lahko zagovarja sam, lahko pa mu pri tem pomaga strokovni delavec šole, ki ga izbere.
Če iz okoliščin primera izhaja, da bo dijaku mogoče izreči ukor učiteljskega zbora ali izključitev, razrednik oziroma ravnatelj, takoj ko izve za kršitev, obvesti starše in jih pisno pozove, naj prisostvujejo ustnemu pogovoru z dijakom. Razrednik oziroma ravnatelj lahko opravi pogovor brez prisotnosti staršev, če so nedosegljivi ali če pogovor izrecno odklonijo. V tem primeru mora pri pogovoru sodelovati strokovni delavec šole, ki ga izbere dijak in razrednik, če razgovor skliče ravnatelj.
39. člen
(določanje vzgojnega ukrepa)
Pri določanju vzgojnega ukrepa je treba upoštevati osebnostno zrelost dijaka, nagibe zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa.
Pred izrekom ukora učiteljskega zbora ali izključitve razrednik oziroma ravnatelj obvesti dijaka, da lahko najkasneje v treh dneh po roku, določenem za ustni zagovor, poda tudi pisni zagovor. Pisno mnenje podajo še:
– razrednik in
– šolska svetovalna služba,
– lahko pa tudi oddelčna skupnost dijakov.
40. člen
(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Šola je dolžna dijaku, ko neopravičeno izostane 20 ur, in mu še ni bil izrečen noben vzgojni ukrep, izreči ustrezen vzgojni ukrep.
Dijak ne more biti izključen iz šole, če predhodno ni dobil ukora učiteljskega zbora, razen v primeru najtežjih kršitev, ki ogrožajo varnost dijakov ali delavcev šole.
Če pri vzgojnem ukrepu izključitve ni izrečena prepoved obiskovanja pouka, ga dijak lahko obiskuje do dokončnosti sklepa.
41. člen
(način odločanja)
Učiteljski zbor sprejema odločitve o vzgojnih ukrepih z večino glasov vseh članov. Ukrep izključitve dijaka sprejme učiteljski zbor šole z dvotretjinsko večino. Člani učiteljskega zbora glasujejo o ukrepu izključitve s tajnim glasovanjem.
42. člen
(izbris vzgojnega ukrepa)
Če se med šolskim letom ugotovi, da je vzgojni ukrep dosegel svoj namen, lahko prične organ, ki je ukrep izrekel, postopek za izbris ukrepa. Postopek se zaključi z izdajo sklepa.
Vzgojni ukrepi, ki so izbrisani, se štejejo za neizrečene.
Vzgojni ukrepi, ki niso izbrisani, veljajo do konca šolskega leta razen izključitve, ki je lahko izrečena največ še za naslednje šolsko leto.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka oziroma po izbrisu, se obvestilo o izrečenem vzgojnem ukrepu uniči.
43. člen
(zadržanje izreka ukrepa)
Ravnatelj lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega ukrepa.
44. člen
(sprememba ukrepa)
V primeru, da se ugotovi pomota ali napaka pri izreku ukrepa, je šola dolžna ukrep spremeniti ali zbrisati in s tem seznaniti vse, ki so zanj vedeli.
V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
45. člen
(ugovor dijaka)
Zoper izrečene vzgojne ukrepe, razen opomina, lahko dijak ali njegovi starši vložijo pisni ugovor pri ravnatelju šole v roku osmih dni po prejemu obvestila o izreku vzgojnega ukrepa.
O ugovoru zoper ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora odloči ravnatelj najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora.
Odločitev ravnatelja je dokončna.
O ugovoru zoper ukor ravnatelja ali ukor učiteljskega zbora odloči najmanj tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Med člani komisije mora biti en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija preveri ustreznost ukrepa najkasneje v sedmih dneh po imenovanju.
Odločitev komisije o ugovoru je dokončna.
O ugovoru zoper izključitev iz šole odloči svet šole oziroma zavoda najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Ugovor zoper izključitev iz šole ne zadrži ukrepa izključitve. Odločitev sveta šole o ugovoru je dokončna.
Če dijak ali njegovi starši ne vložijo ugovora, postane odločitev ustreznega organa dokončna po izteku roka za ugovor.
VI. UPORABA ŠOLSKEGA REDA
46. člen
(uporaba šolskega reda)
Ta pravilnik se uporablja tudi za dijaške domove in zavode za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če z zakonom in drugimi predpisi ni določeno drugače.
Ta pravilnik se uporablja tudi za zasebne šole s koncesijo in druge zasebne šole, ki nimajo koncesije, če s pogodbo o koncesiji oziroma akti šole, ni določeno drugače.
Pravice in dolžnosti odraslih udeležencev izobraževanja se določijo v pogodbi o izobraževanju.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(prenehanje veljavnosti določb)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe statutov šol in drugih aktov, ki urejajo pravice in dolžnosti dijakov.
Postopki začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika se končajo v skladu s tem pravilnikom.
48. člen
Določba 4. člena se začne uporabljati v šolskem letu 1998/1999.
49. člen
Določba 6. člena se začne uporabljati najkasneje do začetka šolskega leta 2000/2001.
50. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-19/97
Ljubljana, dne 20. marca 1997.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
